Uroš Esih
Prvi sestanek predsednika republike Boruta Pahorja z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin na temo možnosti za spremembe volilne zakonodaje, za del katere je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo, je pokazal, da so razlike med strankami, kako spremeniti volilno zakonodajo, velike. To je Pahor tudi večkrat priznal v nastopu pred novinarji po koncu srečanja. Zaradi razlik med strankami, predvsem na relaciji stare in nove stranke v slovenskem parlamentarnem prostoru, so se odločili, da stranke pod Pahorjevim patronatom poskušajo najti rešitev po dveh poteh.
Prva nekoliko manj zahtevna je novela zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, saj ta zahteva običajno večino, torej 46 poslanskih glasov. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so razlike med volilnimi okraji v državi prevelike in jih je treba odpraviti. Druga, bolj drzna in daljnosežna pot pa je odprava volilnih okrajev, uvedba list in preferenčnega glasu, kar zahteva dvotretjinsko večino v državnem zboru, saj je treba spremeniti zakon o volitvah v državni zbor.
"Cilj je, da do parlamentarnih počitnic s pogajalci parlamentarnih strank skupaj s strokovnimi sodelavci pripravimo noveli obeh zakonov," je napovedal Pahor in dodal, da z novelo prvega zakona odpravljajo ustavno spornost, z drugo pa dajejo večjo moč volivcu pri izbiri poslanca. A politična realnost je takšna, da nobena od novel ta hip ne uživa zadostne podpore strank. Pahor je tudi priznal, da so spremembe, ki terjajo dvotretjinska večino, za stranke še težje dosegljive kot spremembe, ki zahtevajo navadno večino.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so razlile med volilnimi okraji prevelike in jih je treba odpraviti
