Imamo manj kmetov, ki pridelajo več

Darja Kocbek Darja Kocbek
14.01.2019 18:43

Ker kmetijska zemljišča niso varovana, je na njih najlažje in najceneje graditi, zato je vprašanje, ali smo se iz Magne kaj naučili, opozarjajo na kmetijsko-gozdarski zbornici.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Sloveniji po ukinitvi manjših kmetij njihova zemljišča prevzemajo velike.
Marko Vanovšek

Kmetijstvo mora postati poklic, ki bo postal zanimiv za mlade, je na letni konferenci za novinarje povedal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič. Direktor zbornice Branko Ravnik pa je dodal, da mora poklic kmeta spet postati cenjen, da bo tako, je treba vzpostaviti potrebno družbeno klimo. Tudi zato na kmetijsko-gozdarski zbornici pričakujejo, da bo ministrstvo za kmetijstvo letos pripravilo strategijo Slovenije za kmetijski sektor.
Slovenija je lepo obdelana, ampak ...
Zdaj se zanimanje za kmetijstvo zmanjšuje. Razmere po besedah Cvetka Zupančiča še niso tako hude, da bi bilo treba biti plat zvona, zbornico pa že skrbi, kako bo čez pet, deset ali petnajst let, če se bo sedanji trend nadaljeval. Slovenija je še lepo obdelana, ker po ukinitvi manjših kmetij njihova zemljišča prevzemajo velike. Zato imamo danes bistveno manj kmetov kot včasih, pridelava pa je večja. Na ravninskih območjih, kjer je mogoča strojna obdelava, ukinjanje kmetij ni problem, problem so hribovska območja, kjer takšna obdelava ni mogoča, tam ponekod "res ni več nikogar".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.