Potem ko so se v zadnjih letih večkrat podražile storitve kabelskih operaterjev, pred dnevi pa tudi nekatere poštne storitve, bi lahko gospodinjstva z novim letom plačevala tudi višji RTV-prispevek, ki je trenutno 12,75 evra. A podražitev se bo zgodila zgolj v primeru, če bo vlada Marjana Šarca prisluhnila želji vodstva javne radiotelevizije, ki predlaga dvig prispevka za 7,84 odstotka oziroma en evro. Kot namreč določa zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), vlada višino prispevka spremeni za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.
Slaba finančna kondicija
Finančno je RTVS v slabi kondiciji, v zadnjih treh letih beleži presežek odhodkov nad prihodki, spet se napovedujejo rdeče številke, Eutelsatove delnice pa se v zadnjih letih vse pogosteje odprodajajo. Res je, da je javni servis lani s pomočjo RTV-prispevka zbral 94,5 milijona evrov, kar predstavlja 76,3 odstotka celotnih prihodkov, povprečno število zavezancev za plačilo RTV-prispevka pa je znašalo nekaj več kot 623.500 ljudi, kar je največ v zadnjih petih letih. A drugačna zgodba se hkrati odvija na področju oglaševanja in kadrovske politike. Oglaševalsko-trženjski prihodki so se lani ustavili na 19,6 odstotka celotnih prihodkov, še leta 2014 so znašali 23,7 odstotka, število redno zaposlenih pa se je s 1925 leta 2014 ob koncu preteklega leta dvignilo na število 2279, kar je posledica zaposlovanja honorarnih sodelavcev. In kot je razvidno iz finančnega načrta za letos, bodo stroški dela redno zaposlenih letos višji še za 6,1 milijona evrov v primerjavi z lansko realizacijo.
1,14
milijona evrov je lani znašal presežek odhodkov nad prihodki na RTV Slovenija.
V desetih letih dvakrat povišan prispevek
V zadnjih desetih letih se je podražil dvakrat in obakrat je zato poskrbela Pahorjeva vlada. Prvič leta 2009, ko je ministrstvo za kulturo vodila Majda Širca. Tedaj se je z enajstih evrov, kolikor ga je leta 2005 določil Grimsov zakon o RTVS, dvignil na dvanajst evrov. Drugič je spremembo na zdajšnjih 12,75 evra doživel v času ministra Boštjana Žekša v začetku leta 2012. Nekaj mesecev kasneje je sicer druga Janševa vlada že napovedala znižanje prispevka za deset odstotkov, kar je takratni superminister Žiga Turk opravičeval kot širitev zategovanja pasu v javnem sektorju na RTV Slovenija in kot prihranek gospodinjstvom – v višini 15,3 evra letno, a je vlada Bratuškove takoj po nastopu mandata RTV-prispevek vrnila na staro raven. Takratni kulturni minister Uroš Grilc je višino prispevka med drugim tudi določil v zakonu o RTVS, da ne bi bil po dotedanji praksi preko zakona o izvrševanju proračuna odvisen od dobre volje vsakokratne vlade.
Za zdaj brez podpore v koaliciji
Bo torej vlada Marjana Šarca oziroma njegova koalicija prisluhnila generalnemu direktorju javne radiotelevizije in RTV-prispevek po sedmih letih dvignila za en evro? V poslanskih skupinah LMŠ in SMC v predvolilnem času predloga ne podpirajo.
"Reševanje finančnega stanja ne more temeljiti zgolj na morebitnem zvišanju prispevka, temveč predvsem z ukrepi na področjih racionalnosti poslovanja in optimizacije programske strukture," so prepričani v SMC. Iz poslanske skupine SD, od koder prihaja tudi kulturni minister Zoran Poznič, prav tako sporočajo, da niso naklonjeni dvigu prispevka. In dodajajo: "Je pa tudi in v največji meri odgovorno vodstvo RTVS, da v okviru svojih pristojnosti vse napore usmeri v optimalno, učinkovito in smotrno delovanje, takšno, ki bo zavod dolgoročno finančno stabiliziralo in mu omogočalo njegovo optimalno delovanje v javnem interesu." V poslanski skupini DeSUS glede na poslovanje javnega servisa razumejo manever vodstva RTVS, zanje je predlog pričakovan: "Z lastno tržno dejavnostjo RTVS ne more povečati prihodkov, kot to počnejo komercialne televizije, katerih poslovni cilji so popolnoma drugačni kot cilji javne televizije." "Ko bodo jasni cilji predlaganega dviga prispevka in predstavljena optimizacija poslovnih procesov, se bomo lahko odločili," pa napovedujejo v SAB. Da mora vodstvo RTVS ustrezno utemeljiti, zakaj trenutna višina prispevka ne omogoča delovanja v javnem interesu, sporočajo partnerji koalicije iz Levice in dodajajo, da nenehnih podražitev naročnin na kabelske operaterje ne moremo primerjati z RTV-prispevkom, ki je že sedem let na isti ravni: "Zviševanje cen za uporabnike storitev kabelskih operaterjev je posledica odsotnosti ustrezne regulacije, zlorab prevladujočega položaja na trgu, nedovoljenih vertikalnih integracij in izkrivljanj."
Na kulturnem ministrstvu neuradno nenaklonjeni
S kulturnega ministrstva so nam zgolj sporočili, da so se z vodstvom RTVS sestali ob koncu letošnjega marca in da zadevo preučujejo. Neuradno Kadunčevemu predlogu naj ne bi bili naklonjeni. Dr. Marko Milosavljević s FDV ob tem opozarja, da je javna radiotelevizija še vedno ključni medijski akter na slovenskem področju, ko gre za javni interes, za nekomercialne vsebine, zahtevnejše vsebine, vsebine, pomembne z vidika slovenske kulture in identitete - od izobraževalnega in kulturnega programa do otroškega in dokumentarnega programa, vsebin za nacionalne manjšine in druge skupnosti, regionalnih vsebin, evropske produkcije in podobnega, tako na področju televizije kot radia. Zato dodaja: "Za nemoteno delovanje tega je po vseh teh letih povsem ustrezno in dejansko nujno prispevek vsaj minimalno prilagoditi novim stroškom in ga povečati."