Srečko Klapš
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), AmCham Slovenija in Združenje Manager so danes soočili predstavnike političnih strank, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo največ možnosti za vstop v parlament: Gibanje Svoboda, SDS, Levica, LMŠ, SD, NSi, SAB, Povežimo Slovenijo in Naša dežela. Uvodoma je predsednik GZS Tibor Šimonka dejal, da je treba povečati predvidne zneske za gospodarstvo iz sklada za obnovo in razvoj, kjer so za zdaj v izraziti prednosti javna uprava in infrastrukturni projekti. "V petih letih je Slovenija povečala izvoz za 12 milijard na 43 milijard evrov ob zgodovinsko visoki zaposlenosti," je nanizal Šimonka in opozoril na spremenjene okoliščine, od oblikovanja novih dobavnih verig in vračanja proizvodnje v Evropo, kar bi lahko izkoristili, a le, če bomo konkurenčni. "Z novelo zakona o dohodnini je bil storjen prvi pozitiven korak k večji konkurenčnosti, vendar ji mora slediti še razvojna kapica, sicer preboja ne bo."
Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je bil kategoričen, da bodo kot sindikat vodij in menedžerjev te branili pred slabimi praksami korporativnega upravljanja, ki smo jim priča in ki se napovedujejo. Ne dela si iluzij, da se politika ne bi več vmešavala v strateške odločitve, a naj se to zaključi pri imenovanju dobrih nadzornih svetov. "Danes ste polni obljub, a že jutri bomo ščitili svoje člane, če bodo odstavljeni brez razloga, in vpraševali, zakaj je bil imenovan nekdo, ki nima kompetenc."
"Korporativno upravljanje smo zreducirali na raven politične izkaznice"
"Zahtevamo ambicioznost in povezanost"
Blaž Brodnjak, predsednik AmCham Slovenija in uprave NLB, je dejal, da ko imamo Slovenci jasen cilj in delujemo v isti smeri, smo praktično nepremagljivi, v športu, znanosti, zdravstvu in še kje. "Zato potrebujemo kvalificirano in predano vlado s trdnim mandatom. Napočil je skrajni čas za veliko programsko koalicijo in ne za še eno ideološko obarvano, ki ne bo vladala. Tega si zaradi zaostrenih razmer ne moremo več privoščiti," je bil odločen Brodnjak. Dodal je še, da so se gospodarstveniki in finančniki kot največji proizvajalci družbenega proizvoda in vplačniki v javne blagajne že povezali. Dialog bodo nadaljevali s sindikati, znanstveniki, akademsko sfero in civilno družbo, s čimer ustvarjajo zavezništvo za Slovenijo. Od politikov ne samo pričakujejo, ampak zahtevajo ambicioznost in povezanost, kot jo izkazujejo slovenski podjetniki in športniki.
Največ polemik je sprožilo vprašanje o tako imenovani socialni kapici, ki jo gospodarstveniki imenujejo razvojna. Želijo si namreč določitve zgornje meje, od katere se plačujejo socialni prispevki, že dlje časa. Aktualna vlada jo je že predlagala, a takrat ni bilo zadostne večine, je dejal Andrej Šircelj (SDS) in dodal: "V novem mandatu jo bomo takoj ponovno predlagali." Enako je povedal Simon Zajc (Povežimo Slovenijo). Gre za bruto zneske nad 4600 do 6000 evrov. Tej rešitvi je ostro nasprotoval Luka Mesec (Levica), ki meni, da bo to še poglobilo razslojevanje v Sloveniji. Repliciral mu je Matej Tonin (NSi), ki meni, da Mesec igra neko sveto vojno proti kapici, saj da je ta edini način, da zadržimo sposobne ljudi v Sloveniji, in če je ne uvedemo, si bomo naredili veliko škodo. Dimitrij Zadel (Gibanje Svoboda) je opozoril, da je treba upoštevati tudi vzdržnost javnih financ, Angelika Mlinar (SAB) pa je dejala, da bomo morali vse nove bonbončke, ki jih delimo, enkrat v prihodnosti tudi plačati.
S kom bi kdo sodelovali
V debati o gospodarstvu in politiki so slednje izzvali z vprašanjem, s kom bi lahko sodelovali. Igor Peček (LMŠ) je dejal, da ima za to premalo prstov na obeh rokah, konkretno pa da bi pohvalil delo finančnega ministra Andreja Širclja (SDS). Simon Zajc (Povežimo Slovenijo) je kljub ostrini v stališčih zaradi spoštljivega dialoga omenil Luko Mesca (Levica). Andrej Šircelj (SDS) si glede na izkušnje želi sodelovati z nekdanjim poslancem Deususa Robertom Polnarjem, s katerim sta pripravljala zakon o demografskem skladu, ki čaka na sprejetje, četudi imata različna mnenja o zakonu o dohodnini. Sandi Češko (SD) je za sodelovanje z vsemi, katerih programi slonijo na socialdemokratski in krščanskodemokratski platformi, na kateri dobro funkcionirata Nemčija in celoten sever Evrope. Angelika Mlinar (SAB) ne bi mogla sodelovati s tistimi, ki teptajo pravno državo, svobodo medijev in demokratična načela.
"Prekarno delo nas pelje v katastrofo"
Večina strank podpira tudi pokojninsko reformo, ob kateri v gospodarstvu pričakujejo ukrepe za podaljšanje delovne aktivnosti in hitrejše vstopanje na trg dela. "Pokojninske blagajne ne polniti s prerazporejanjem ustvarjenega, ampak z novo vrednostjo. Vse oblike prekarnega dela peljejo v katastrofo, zato je treba spodbujati zaposlovanje mladih," je dejal Sandi Češko (SD). Simon Zajc (Povežimo Slovenijo), Dimitrij Zadel (Gibanje Svoboda) in Matej Tonin (NSi) pa so menili, naj se zaposlenim v gospodarstvu po upokojitvi omogoči delati še naprej, če želijo, ne da bi izgubili pravico do pokojnine.
O birokratizaciji, ki podjetja po besedah Šimonke letno stane čez milijardo in pol evrov, gospodarstveniki menijo, da se mora poenostaviti in postati bolj prilagodljiva tako na področju nejasne zakonodaje, predpisov, soglasij, trga dela in predvidljive davčne zakonodaje. Andrej Šircelj (SDS) je repliciral, da je aktualna vlada v prvi fazi debirokratizacije ukinila 223 zakonov, vseskozi digitalizira poslovanje, od 7. aprila naprej bo mogoče e-vročanje, skrajšujejo se roki za izdajo gradbenih dovoljenj.
Strasti v dvorani hotela Lev pa so se razplamtele ob pričakovanjih zviševanja ravni korporativnega upravljanja, za katero so predstavniki gospodarskih zbornic menili, da ne more biti nižje, kot je. "Meritokracija je ključ v vseh družbenih sistemih, ključne odločitve v državi morajo sprejemati kadri, ki so temu kos in ki morajo za to tudi prevzeti odgovornost," je politike izzval Blaž Brodnjak. Igor Peček (LMŠ) mu je glede na tovrstne izkušnje v mednarodnem podjetju pritrdil: "Žal pa smo v Sloveniji korporativno upravljanje zreducirali na raven politične izkaznice."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
