Franja Žišt
"Pogledat grem na psihologijo, prevajalstvo in mogoče še kakšen študij jezika," pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani razlaga Katarina Trobevšek iz Kamnika. O smeri štuudija je razmišljala predvsem z vidika iskanja službe: "K odločitvi ni toliko pripomogel denimo predmet psihologije, ki smo ga imeli v gimnaziji, ampak to, da bi se rada pogovarjala z ljudmi, delala z njimi in jim pomagala." Sogovornico je že nekaj časa strah, kako bo kasneje z zaposlitvijo, ker jim v šoli govorijo, da je vedno manj delovnih mest, da se pojavljajo nova in da se moraš temu prilagajati. "Večina nas ne bo delala tega, za kar se bomo izobrazili," se zaveda in upa, da je sama dovolj fleksibilna.
Študirati, kar te veseli
Še eno izmed bodočih študentk je zanimala psihologija, ki je vsako leto med najbolj zaželenimi. "Zanima me, vse, kar sem o psihologiji prebrala, mi je bilo zelo zanimivo. Bi pa rada najprej sploh videla faks, da ugotovim, če je to res to," razlaga Jasna Potočar iz Novega Mesta. O tem, kaj bo po študiju, zdaj ne razmišlja. "Mislim, da je bolje, če študiraš kaj, kar te res zanima. Služba bo prišla oziroma bom že našla nekaj. Ni nujno, da bom delala točno to, za kar se bom izobraževala."
Kamor te veter odpihne
Zelo odločena o svoji poklicni poti se je zdela Indira Biščević iz Ljubljane: "Pogledat grem na sociologijo, ker želim biti profesorica sociologije. Ko sem se pogovarjala s profesorji, so mi povedali, da lahko s tem poklicem počnem še kaj drugega." Ker ga zanima že od nekdaj, bo njen prijatelj Alhid študiral zgodovino: "Vem, da so možnosti za zaposlitev slabe, a naravoslovni predmeti me, četudi je v njih boljša prihodnost, ne zanimajo."
