Jon Knez
V razpravi, ki jo je moderiral odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, so sodelovali Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, novinarka Večera Klara Širovnik, svobodni fotoreporter Matej Povše ter publicist in upokojeni piarovec Bartolo Lampret, uvodoma pa je zbrane prek videopovezave pozdravil veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran. V motivacijskem govoru je dejal, da bo Ukrajina ne glede na vse ostala močna, in poudaril pomembnost javne razprave.
Povše je bil v Ukrajini ob samem začetku ruske agresije februarja lani. Dejal je, da desetletja spremlja ljudi na begu pred vojnami. "Šel sem tja, da vidim, zakaj morajo ljudje bežati. Treba je biti na terenu in poročati," je dejal. O svoji izkušnji pa, da je bil usodnega 24. februarja 2022 na poljsko-ukrajinski meji: "Takoj sem želel prestopiti mejo, a nam je to uspelo šele po nekaj dneh. Nekaj dni sem bil v Lvovu, nato pa našel prevoz do Kijeva. Težko se je bilo premikati, povsod so bile kontrolne točke. Bila je napetost, nisi vedel, kaj te čaka naslednji dan."
Klara Širovnik in Večerov fotoreporter Robert Balen sta izkušnjo vojne v Ukrajini doživela dvakrat. Lani sta bila na meji, kjer sta opisovala zgodbe beguncev, prejšnji mesec pa sta se odpravila v notranjost države. "Ko stojiš na meji, zgodba pride sama. Pomembno je, da ljudi opazuješ z odprtimi očmi in ne pretirano jokavo, saj Ukrajinci ne želijo usmiljenja. Letos sva poskušala analizirati prikrite dele življenja, ki so se v letu vojne spremenili," je pojasnila. O odgovornosti in etiki novinarstva v dotičnem primeru je dejala, da bi z veseljem pogledali na drugo stran, a da to danes ni mogoče. "Pri režimih, kot je ruski, zahodnemu novinarju ni omogočeno, da portretira njihovo stran. Morda ni prav, da smo odrezani od ruskih medijev, a bi potem brali samo njihovo stran, saj od tam ne moremo poročati. Pomembno je tudi priznati, da se novinarji v takih položajih ne zmoremo držati zgolj ravno in ostati suhih oči," je še povedala.
Jerneja Jug Jerše je o učinkovitosti sankcij EU pojasnila, da je bil odgovor Evrope na vojno hiter in složen in da sankcije delujejo, vendar ne, kot bi si želeli: "Želeli bi si, da bi bilo prizadeto le rusko gospodarstvo, ki sicer je prizadeto, a trpi tudi Evropa. Je pa kriza pripomogla k hitrejšemu zelenemu prehodu. S 40 odstotkov uvoženega plina iz Rusije smo prišli na deset. Iščemo druge vire, saj moramo naprej drugače."
Lampret je dejal, da spričo cenzure ruskih medijev ni mogoče spoznati druge plati medalje in da se je treba pogovarjati o vzrokih za začetek vojne, ki da so globlji. Na podvprašanje, da se ve, kdo je agresor in kdo žrtev, je odgovoril, da z ukrajinskega stališča zagotovo, z ruskega pa da to ni tako enoznačno. "Rusija trdi, da brani rusko govoreče prebivalstvo v Lugansku in Donecku, kar je do neke mere res. Ob meji teh samooklicanih republik je Ukrajina pred vojno kopičila vojake in s tega vidika je imela Rusija legitimnost za napad. To stališče moramo razumeti, ni se pa treba z njim strinjati," je še dejal.
V avli knjižnice je tudi fotografska razstava Mateja Povšeta in Roberta Balna iz Ukrajine, ki bo na ogled do 21. marca.
Beleženje trenutkov zgodovine
Avtorja razstave fotoreporterja Matej Povše in večerovec Robert Balen sta povedala, da je fotoreportersko delo delo beleženja trenutkov zgodovine. "To sva želela beležiti vsak na svoj način. Robert je bil v Ukrajini pred kratkim in je dokumentiral nove, sveže stvari, sam pa sem bil tam na začetku, saj se mi je zdelo pomembno svetu sporočiti, kaj se dogaja," je povedal Povše.
