Franja Žišt
Političnim polemikam o financiranju zasebnega šolstva ni videti konca. Jutri bodo v državnem zboru namreč obravnavali predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je vlada potrdila v začetku junija. Predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, poudarja minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je pripravil novo ureditev. Nasprotujejo pa mu na desnici, iz katere vrst prihajajo tudi starši osnovnošolcev, ki so bili pobudniki vseh ustavnih presoj financiranja zasebnega šolstva. Včeraj je moral na vprašanja o financiranju odgovarjati že predsednik vlade Marjan Šarec, za jutri pa je poleg obravnave v državnem zboru napovedan še posvet o javnem in zasebnem šolstvu v državnem svetu.
V javnih šolah 18 obveznih predmetov, v zasebnih devet
"Minister za izobraževanje, znanost in šport na hrbtih staršev in njihovih otrok, vključenih v nevladne osnovne šole in vrtce, izigrava vsa načela pravna države. Novela izigrava odločbo ustavnega sodišča, saj predlog ne določa enakega financiranja vseh javnoveljavnih programov v osnovnih šolah," je med drugim med branjem vprašanja predsedniku vlade dejal poslanec NSi Blaž Pavlin. Poudaril je, da novela povzroča novo neustavnost in "nemir in in ogorčenje" staršev in njihovih otrok. "Kaj boste storili, da zaščitite to manjšino v naši državi, ki so ji že leta kršene pravice? Kako boste poskrbeli, da bo tem otrokom in staršem povrnjena vsa materialna škoda zaradi leta trajajočega nevzdržnega kršenja ustave?" je predstavnik NSi še spraševal v imenu peščice tistih, ki obiskujejo zasebne šole.
Marjan Šarec: "Neko drugo ustavno sodišče je naredilo točno diametralno nasprotno sodbo"
Ravnatelji zasebnih šol predlagajo umik
"Predlagana novela zakona izenačuje obseg financiranja javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe in pridobijo 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole," je že ob predstavitvi predloga novele dejal minister Pikalo. V zakon so tokrat zapisali še nekaj drugih sprememb, ki bodo varovale javno mrežo osnovnih šol. Po podatkih ministrstva je med 454 osnovnimi šolami pri nas zdaj šest zasebnih, ki jih obiskuje okoli 0,2 odstotka učencev. Da zasebne šole obiskuje manjše število učencev, je pokazala tudi zadnja javnomnenjska raziskava Ninamedie za medijske hiše, kjer je v vzorcu vprašanih le 3,6 odstotka staršev dejalo, da njihovi otroci obiskujejo zasebno šolo, vsi drugi obiskujejo javno, medtem ko so vprašani kakovost pridobljenega znanja v slovenski šoli ocenili z oceno 3,56 na petstopenjski lestvici.
Politična opredelitev državnega sveta
Z javnim pismom je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, tudi državni svetnik, predsednika državnega sveta Alojza Kovšco, ki je sklical posvet o javnem in zasebnem šolstvu, opozoril, da med vabljenimi govorniki ni niti enega, ki bi ga lahko opredelili kot nasprotnika izenačitve financiranja javnega in zasebnega šolstva iz javnih sredstev. Med šestimi so štirje predstavniki zasebnih šol in vrtcev, vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je bil med petimi ustavnimi sodniki, ki so glasovali za stoodstotno financiranje zasebnih šol z javnimi sredstvi, ter predstavnik zasebne fakultete dr. Matevž Tomšič. "Med uvodničarji tako ni nikogar, ki bi res dobro poznal razmerja med javnim in zasebnim šolstvom," je jasen Štrukelj, da gre za pristranskost državnega sveta. "Sestava uvodničarjev pomeni, da se je državni svet prek izbora uvodničarjev v celoti postavil na eno stran, ki se prekriva s politično delitvijo strank v državnem zboru glede financiranja zasebnih šol," še pravi Štrukelj, ki bo tako razpravo bojkotiral.
