Urška Mlinarič
"Tako minister za zdravje Danijel Bešič Loredan kot ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sta oktobra lani z nami podpisala stavkovni sporazum, v katerem sta se zavezala, da bo plačni steber za zdravstvo oblikovan do 1. aprila. Če tega zdaj ne bi spoštovali, bi sami kršili sporazum, zato bomo, če do 1. aprila dogovora ne bo, naslednji dan nadaljevali stavko. Ne bomo se pustili še enkrat peljati žejne čez vodo, saj smo že oktobra pristali na zamik," je po današnjih pogajanjih o oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo dejal glavni pogajalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Gregor Zemljič. S tem so v Fidesu dali jasno vedeti, da zavračajo najnovejši vladni predlog o zamiku datuma dogovora o plačnem stebru na 1. junij.
Podpis je "njihova stvar"
Na vlado so nasloviti tudi svoj predlog ureditve zdravniških plač znotraj zdravstvenega stebra, pri čemer druge sindikate pozivajo, da ga dopolnijo s plačno lestvico za poklice, ki jih zastopajo. Hkrati so dali jasno vedeti, da jih je vlada v zadnjih mesecih, ko so se namesto z vsebino ukvarjali s poslovniškimi zadevami na pogajanjih o stebru, izigrala. V prihodnjih dneh pričakujejo odziv vlade na njihov predlog, pogajanja in morebiten dogovor, ki bi omogočil preklic stavke.
Ali se bo vlada z njimi pred iztekom roka pogajala, iz ministrovih odgovorov ni bilo mogoče razbrati. Poudaril je, da ima sicer Fides pravico stavkati, a da ne vidi nobene potrebe po tem. "Kdor ima resnično pozitiven interes in želi dobro celotnemu zdravstvu, bo poskušal konsenz doseči za pogajalsko mizo. Bešič Loredan je priznal, da so z izhodišči za steber dejansko nekoliko zamudili, "za kar smo se opravičili. Fidesu tako kot drugim sindikatom v podpis ponujamo sporazum, po katerem bi dogovor o stebru zamaknili na 1. junij." Do takrat je, po njegovo, realno možno oblikovati steber za zdravstvo in socialno varstvo. "Ali bo Fides sporazum podpisal, je njihova stvar." Tako minister, ki je podvomil o legitimnosti stavke, a se bo vlada z vprašanjem njene zakonitosti ukvarjala v prihodnje. Na vprašanje, ali so zdravniki po njegovem mnenju in na podlagi stavkovnega dogovora upravičeni do oblikovanja plačnega stebra zgolj zanje šele z januarjem 2024, je odvrnil, da bi se o samostojnem zdravniškem stebru pogovarjali šele, če drugi sindikati ne bi bili pripravljeni oblikovati skupnega stebra. "Za zdaj si vsi želijo enoten steber."
"Ne bom odstopil!"
"O mojem odstopu ni bilo nikoli govora. Ne bom odstopil, nobenih objektivnih dejstev ni, da bi moral odstopiti. Jaz in moja ekipa delamo na polno, imamo jasne politične zaveze, časovnica je jasna." Tako je na vprašanje, ali sta njegova državna sekretarja, ki naj bi, po poročanju časnika Dnevnik, na strateškem svetu za zdravstvo minuli teden dejala, da bo minister odstopil, če svet ne bo soglašal s predlogom zakona o preoblikovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), mislila resno, odgovoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Omenjeno pisanje je označil kot "medijsko bombico" in dodal, da je stvar razumevanja vsakega posameznika in njegove odgovornosti, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Napovedal je, da bosta predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in predlog zakona o organizaciji ZZZS v petek poslana v javno obravnavo, obenem ju bo predstavil na tiskovni konferenci.
Kaj je v sporazumu?
Fides je v minulih dneh na vlado naslovil predlog sporazuma o ločenem plačnem zdravstvenem stebru v okviru plačnega sistema javnega sektorja, za del, ki se nanaša na zdravnike. Zemljič je sicer danes dejal, da ne gre za zdravniški steber, temveč se vsebina sporazuma nanaša zgolj na ureditev zanje. V sporazumu, ki smo ga pridobili, je določeno, da bi zdravnik/zobozdravnik kot temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene/zobozdravstvene dejavnosti in vodja zdravstvenega tima odločal o sestavi tima in kompetencah članov. Določen je nabor delovnih mest s karierno potjo, določeni so posebni pogoji dela, specifični dodatki, in sicer dodatek za deficitarnost in dodatek za terciarne storitve. Specializantska napredovanja bi se prenesla v specialistična napredovanja. Variabilnega nagrajevanja bi bili deležni tisti, ki bi presegali standarde in normative, dodatno bi bili stimulirani, in sicer progresivno s plačilom za nadure. Prispevki iz nadur bi se vplačevali v dodatno pokojninsko zavarovanje delavca. Ob tem so v Fidesu določili tudi razmerja med povprečno plačo v državi in osnovno zdravniško, ki bi začela veljati z letom 2024. Razmerje bi se, odvisno od naziva in delovne dobe zdravnika, gibalo od 1,65- kratnika povprečne plače do največjega razpona, 3,85- kratnika povprečne plače. Slednje bi pomenilo, da bi starejši zdravnik startal z osnovo 8257 evrov bruto, kar je le 200 evrov bruto manj od najvišje plače, ki je predvidena s plačno reformo in z novo plačno lestvico. Trenutno so najbolje plačani zdravniki v javnem sektorju uvrščeni v 57. plačni razred, kjer je osnova 4138,22 evra bruto. Že z aprilom, ko bo odpravljen plačni strop, bodo njihove izhodiščne plače višje za skoraj dvesto evrov bruto. V določenih primerih celo več.
V nasprotju s Fidesom v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, ki ga vodi Irena Ilešič Čujovič, in v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi, ki mu predseduje Slavica Mencingar, predlog zamika dogovora o plačnem stebru na 1. junij podpirajo. Nasprotujejo pa zamiku dogovora o standardih in normativih na letošnji oktober in njihovi uveljavitvi z junijem prihodnje leto.
