Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) z argumentacijo ob torkovi razsodbi, da država podjetju Pro Plus ni zagotovila pravice do poštenega sojenja, ni prepričalo vrhovnega sodišča. "Po mnenju vrhovnega sodišča ESČP ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence," so povedali na sodišču.
"Odločitve sodišč upoštevamo in jih tam, kjer je to potrebno, vključujemo v svoje delo, spoštujemo pa tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo," so danes povedali na vrhovnem sodišču. "Neprepričljiva je argumentacija ESČP, da ne gre za postopek nadzora omejevanja konkurence, temveč za kaznovalni postopek, v katerem bi bilo treba na vrhovnem sodišču izvesti ustno obravnavo," pa so poudarili v zvezi s torkovo razsodbo.
V skladu s slovensko zakonodajo je Pro Plus zaradi oviranja preiskave v postopku omejevanja konkurence doletela denarna kazen, glavni očitek Sloveniji s strani ESČP pa je, da v postopku pred vrhovnim sodiščem ni bila izvedena ustna obravnava. "Čeprav bomo zadevo še dodatno proučili, pa ob prvem branju ugotavljamo, da odločitev ESČP s svojimi argumenti ne prepriča. Glede na naravo postopka (zatrjevana kršitev konkurenčne zakonodaje) namreč ni ustreznih podlag, ki bi v konkretnem primeru v postopku pred vrhovnim sodiščem narekovale obvezno izvedbo ustne obravnave," so povedali.
Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja visoka odškodnina
Ker je šlo v konkretnem primeru za zatrjevanje kršitve s področja konkurenčnega prava, kar je v postopku pred ESČP poudarjalo tudi državno odvetništvo, se je v postopku pred vrhovnim sodiščem uporabljal zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Navedeni zakon pa jasno določa, da sodišče praviloma odloča brez obravnave. Takšnemu stališču vrhovnega sodišče je pritrdilo tudi ustavno sodišče.
Avgusta 2014 AVK Pro Plusu izrekel najvišjo dotlej izrečeno globo
Primer sega v leto 2011, ko je takrat še Urad za varstvo konkurence na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš, TV3 in RTV Slovenija, uvedel postopek zoper Pro Plus. Ta naj bi zagotavljal ugodnejše pogoje oglaševanja oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njem. S tem naj bi zlorabljal monopolni položaj.
Avgusta 2011 je urad pri Pro Plusu izvedel preiskave, pri tem pa naj bi medijska hiša pooblaščene osebe ovirala pri izvajanju dolžnosti. Zato je v začetku leta 2012 urad podjetju naložil plačilo denarne kazni v višini 105.000 evrov.
Na Pro Plusu trdijo, da so znesek poravnali po opominu
Avgusta 2014 je takrat že AVK Pro Plusu izrekel najvišjo dotlej izrečeno globo zaradi kršenja konkurenčnih pravil v višini 4,9 milijona evrov, generalnemu direktorju Pro Plusa Pavlu Vrabcu pa še 20.000 evrov globe. A sta sprva ljubljansko okrajno sodišče in pozneje še višje sodišče odločila, da izrek odločbe AVK ni bil dovolj konkretiziran, zato je bila globa razveljavljena.
Pro Plus je sicer plačal omenjeno globo 105.000 evrov, a se podjetje in AVK ne strinjata o načinu izvedbe plačila. Z AVK so danes sporočili, da je Pro Plus naloženo denarno kazen poravnal šele v postopku izvršbe, ki je bil sprožen na pobudo agencije, natančneje 1. aprila 2014.
Na Pro Plus, kjer so v torek povedali, da so globo poravnali v roku, pa so danes po ponovnem preverjanju povedali, da so znesek po koncu postopka, v katerem so jim bile dokazano kršene pravice, poravnali po opominu, a, kot trdijo, brez prisilne izvršbe. "Glede na kompleksnost postopka in zlasti končne ugotovitve ESČP se nam natančen datum plačila globe niti ne zdi bistvena stvar," so še dodali.
