Evropske volitve 2024: Prerivanje za evropske stolčke

Čez leto dni se bodo politične stranke s svojimi kandidati pomerile za osem prostih mest, ki v Evropskem parlamentu glede na velikost države pripadajo Sloveniji. Za Gibanje Svoboda bodo to prve mednarodne volitve. Največja parlamentarna sila je po lanski združitvi z LMŠ podedovala dva evropska poslanca, po dva člana imajo v Bruslju tudi v SD in SDS, po enega pa NSi in SLS. Na razplet evropskih volitev bo prav gotovo vplivalo tudi politično dogajanje v notranjepolitičnem prostoru. Kakšen je utrip v strankah leto dni pred volitvami?

Joveva in Grošelj imata zanesljiv položaj

Svoboda bo kot prepričljiva zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev krenila na zmago tudi v glasovanju za evropske poslanske položaje. V stranki pravijo, da so začeli z uvodnimi vsebinskimi pripravami na volitve, o ključnih zadevah pa bodo odločali po koncu poletja. O možnostih povezovanja in sodelovanja so opravili več bilateralnih pogovorov z evropskimi liberalnimi strankami, predvsem v okviru skupine Renew Europe. "Še naprej si bomo prizadevali, da bodo naše delo, vrednote in vizija prepoznani tudi v Evropi. V času mandata smo to že dokazali. Slovenija je v tem trenutku vpliven akter na evropskem parketu. Pričakujemo, da bodo volivci to prepoznali in nam namenili glas," sporočajo v Svobodi, kjer pravijo, da odlično sodelujejo z Ireno Jovevo in Klemnom Grošljem, obema evropskima poslancema iz lastnih vrst.

Po informacijah Večera bosta tako Joveva kot Grošelj zanesljivo uvrščena na kandidatno listo Svobode. Oba si želita nadaljevanja politično-poslovnega izziva v Bruslju, a trenutno še ni znano, ali bosta uvrščena na najbolj izpostavljen vrh kandidatne liste, ki prinaša največ možnosti za izvolitev. Ker gre za največjo politično stranko pri nas, je pričakovati veliko drenjanja za vodilna mesta, o imenih in razporeditvi kandidatov pa poglobljene razprave znotraj stranke še niso opravili. Da v Svobodi glede evropskih volitev trenutno vlada zatišje - tako bo predvidoma ostalo do jeseni -, nam je potrdilo več virov, ki prav tako opozarjajo, da je stranka večino svojih najboljših kadrov že postavila v vladno administracijo, zato bo morala za evropske volitve razširiti svoj kadrovski bazen.

Irena Joveva med svoje največje dosežke v vlogi evropske poslanke izpostavlja naprezanja na področju (ne)uporabe slovenskega jezika v digitalnem svetu, zavzemanje za pravice delavcev (od minimalne plače do platformnega dela) in prizadevanja za ustvarjanje boljših pogojev za mlade. Do konca mandata namerava usmeriti energijo na področje duševnega zdravja, absolutna prioriteta pa je sprejem evropskega akta o svobodi medijev. Za izboljšanje uredbe je vložila skoraj 200 dopolnil. Klemen Grošelj medtem izpostavlja svojo vlogo člana pogajalske skupine o uredbi o strateških zalogah zemeljskega plina v času energetske krize, kot zunanjepolitični dosežek pa ocenjuje dodelitev statusa države kandidatke BiH, kjer od leta 2019 opravlja naloge poročevalca. Kot pravi Grošelj, je uspeh tudi zagotovljena podpora vseh proevropskih in demokratičnih sil v Evropskem parlamentu pri opozarjanju na drsenje Slovenije v avtoritarizem v času zadnje vlade Janeza Janše.

Tomčeva naj bi šla po nov mandat. Kaj pa Zver?

V največji opozicijski stranki SDS pojasnjujejo, da se postopki evidentiranja kandidatov za evropske volitve še niso začeli. SDS je na evropski ravni članica desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), v Evropskem parlamentu pa jo trenutno zastopata Milan Zver in Romana Tomc. SDS je v preteklosti že imela tri evropske poslance, a se je prvak stranke Janez Janša pred evropskimi volitvami leta 2019 odločil za oblikovanje skupne liste z zunajparlamentarno SLS. Ta je sicer na volitvah prejela največ glasov, a je SDS izgubila enega evropskega poslanca, saj je Franc Bogovič iz SLS s preferenčnimi glasovi prehitel Patricijo Šulin. Tomčeva in Zver za zdaj še ne razkrivata, ali se bosta prihodnje leto potegovala za nov mandat. Romana Tomc, ki je bila za evropsko poslanko prvič izvoljena leta 2014, pravi, da odločitve o vnovični kandidaturi še ni sprejela, kot je mogoče slišati, pa naj ne bi opustila ambicij za nov mandat, želela naj bi si tudi prvega mesta na kandidatni listi. Če ne bo večjih presenečenj, naj bi ga tudi dobila, pri Zveru pa medtem še ni jasno, ali bo vnovič kandidiral ali ne.

"Dosti razmišljam o tem, ljudje me veliko sprašujejo, tudi mediji, ampak dokončne odločitve ne morem dati, kot je tudi nihče drug v SDS ne more dati. Ali bo kdo kandidiral ali ne, je na koncu kolektivna odločitev sveta stranke," pravi Zver. Po njegovih besedah noben kandidat nima vnaprej zakupljenega mesta na listi, ampak se bo moral potrditi v kandidacijskem postopku in dokazati, da bo sposoben dobro zastopati stranko v Evropskem parlamentu. "Nič nimam proti, da se zadeve spremenijo, da pridejo novi kadri in tako dalje, ampak morajo se pripraviti ter pridobiti znanja in veščine, ki so potrebni za Evropski parlament. Trikrat sem zmagal kot nosilec liste za evropske volitve, vsekakor bi bilo zelo dobro, da bi vlogo favoritinje SDS ohranila tudi v prihodnje," pojasnjuje Zver, ki je bil za evropskega poslanca prvič izvoljen leta 2009. Medtem ko se Zver po oceni nekaterih prihodnje leto poslavlja od Bruslja, drugi pravijo, da bi lahko spet kandidiral, če bi ga za to prosili v stranki. A s tem bi se potegoval za že svoj četrti mandat, v SDS pa naj bi imeli interno pravilo, da ima posamezen evropski poslanec lahko največ dva oziroma tri mandate v Bruslju.

V igri tudi Hojs, Kangler, Breznik, Grims, Šuhel ...

Neuradno naj bi za evropske volitve znotraj stranke vladalo izjemno veliko zanimanje. Boj za prva tri mesta na kandidatni listi bo očitno oster. Seznam tistih, ki naj bi jih mikal stolček v Evropskem parlamentu, je precej dolg, med drugim se omenja bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa, nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, dolgoletna poslanca Branka Grimsa in Franca Breznika in vodjo Zverove pisarne v Bruslju Petra Šuhela, ki je v času prejšnje vlade vodil Janšev kabinet. Da razmišlja o kandidaturi, nam je potrdil le Breznik, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU: "Imam neke ambicije glede na to, da imam neke malo večje evropske izkušnje." Hojs je povedal, da imajo v stranki trenutno dovolj drugega dela in da bodo o tem razmišljali po tem, ko se bodo začeli postopki, Kangler pa je prav tako dejal, da je to stvar stranke. "Pred petimi leti sem že kandidiral in imel odličen rezultat," je dodal Kangler, ki vodi mestni odbor SDS v Mariboru. Grims zadeve ne komentira, Šuhel pa pravi, da o kandidaturi za zdaj ne razmišlja, vendar pa tega v prihodnosti ne izključuje.

Postopke evidentiranja naj bi v SDS začeli pozno jeseni, Zver pa dodaja, da se iz javnosti prezgodaj ustvarja pritisk na stranko, češ da bi že morala sprejeti odločitev. "Mogoče bi si kdo želel, da bi se znotraj stranke zgodil kakšen spopad, ampak takšni bodo odnesli kratko, če bi že zdaj šli preveč na nož in poskušali izsiljevati," razlaga Zver, ki je v Evropskem parlamentu v tem mandatu stalni poročevalec za program Erasmus+ in Skrbniške sklade EU. S svojim aktualnim mandatom je zadovoljen, kot pravi, ima v Bruslju močne pozicije ter zahtevne in odgovorne naloge, tudi s finančnega vidika. Da se ne vidi v Bruslju, je na drugi strani že pred časom izjavil poslanec SDS Anže Logar, ki s somišljeniki ravno v teh dneh ustanavlja svojo platformo oziroma društvo. Ali bo iz tega v nadaljevanju nastala nova politična stranka in ali bi jo lahko lansirali pred evropskimi volitvami, še ni znano.

V SD iščejo kandidate tudi zunaj stranke

Socialni demokrati so z odprtjem postopkov evidentiranja kandidatov že krenili v priprave na evropske volitve. V koalicijski stranki pravijo, da je močna EU pomembna, a potrebuje spremembe, ki jih v SD pripravljajo v sklopu zavezništva naprednih evropskih sil. Socialne demokrate v Evropskem parlamentu predstavljata Milan Brglez, tretjeuvrščeni na lanskih predsedniških volitvah, in Matjaž Nemec, ki je pred letom dni nadomestil Tanjo Fajon zaradi njene izvolitve za poslanko v državnem zboru. Kasneje je predsednica SD postala zunanja ministrica, s čimer je uresničila svojo veliko politično željo. Nemčeva ambicija je bila postati minister za notranje zadeve, a je ta resor pristal pod okriljem Svobode, zato za podpredsednika SD ni bilo mesta v Golobovi vladi.

Milan Brglez, sicer vodja slovenske delegacije zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je za Večer dejal, da je v dosedanjem mandatu naredil "velik preboj predvsem pri socialnih in okoljskih temah, ki so bile doslej zapostavljene". Med njegovimi ključnimi prioritetami so pravice otrok in starejših ter zaščita voda in okolja s širšega vidika. "Pri vseh teh temah sem aktiven, kar priča tudi moje članstvo v številnih medskupinah, ki pokrivajo ta področja, hkrati pa moje poročevalstvo v odborih," je povedal Brglez. Številni člani SD ga nagovarjajo, naj kandidira za nov mandat, a dokončne odločitve še ni sprejel, se pa nagiba k privolitvi v kandidaturo. Če bo tako, računa na široko podporo tako članov stranke kot vodstva SD.

Tudi Matjaž Nemec pravi, da želi nadaljevati evropsko pot. "S pozitivnimi odzivi na moje delo ta razmislek utrjujejo državljani, ki jih srečujem na terenskih obiskih. Prav tako me k ponovni kandidaturi nagovarjajo številni člani SD," pravi Nemec, ki ocenjuje, da je v zadnjem letu kot evropski poslanec pustil vidno sled pri naslavljanju perečih problematik ljudi. Na evropskem odru je denimo opozarjal na težave obmejnih prebivalcev, nezakonito podaljševanje kontrol Avstrije na naši severni meji, potrebe Slovenije pri protipožarni zaščiti … Nemec je med drugim eden vodilnih poslancev Evropskega parlamenta za regijo Zahodnega Balkana.

Po naših informacijah se med vsemi levosredinskimi strankami ravno v SD leto dni pred volitvami v največji meri čuti boj za najvišja mesta na kandidatni listi. V stranki bi za uspeh šteli ponovitev dosežka na zadnjih volitvah z dvema izvoljenima poslancema. SD za vrh kandidatne liste neuradno išče tudi prepoznavna imena zunaj stranke. Želijo si moškega in žensko, ki bi postala vlečna konja predvolilne kampanje. V stranki širokega navdušenja, da bi kot glavna aduta na kandidatno listo postavili Brgleza in Nemca, za zdaj ni čutiti. Kot pravijo, so odprte vse možnosti, nič pa še ni zakoličeno. Ko je Brglez lani kandidiral za predsednika republike, so se v stranki sicer načelno dogovorili, da bo v primeru neuspeha postal nosilec liste za evropske volitve, vendar ni nujno, da se bo to zgodilo.

Se Ljudmila Novak vrača v Ljubljano?

Razpravo o evropskih volitvah je medtem na ponedeljkovi seji že začel izvršilni odbor NSi, odprli so tudi postopek evidentiranja kandidatov, ki bo trajal do konca avgusta. Tako kot SDS je tudi NSi članica politične skupine EPP, v Evropskem parlamentu pa jo zastopa Ljudmila Novak. Na vprašanje, ali se bo prihodnjo pomlad potegovala za vnovičen mandat v Bruslju, Novakova odgovarja, da odločitve o kandidaturi še ni sprejela. O tem naj bi intenzivno razmišljala, medtem pa so vse glasnejše govorice, da naj bi se po zaključku aktualnega mandata vrnila v Ljubljano, kjer naj bi pomagala NSi, da se ubrani pred naskokom morebitne Logarjeve stranke. Če bi se Novakova spet odločila za kandidaturo, pa ni nujno, da bi ji pripadlo prvo mesto na listi. "Vsa mesta na listi so stvar dogovora v organih stranke," pravijo v NSi. Po nekaterih informacijah so bili pripravljeni prvo mesto na listi zaupati vodji poslancev NSi Janezu Ciglerju Kralju, ki je NSi lani zastopal na predsedniških volitvah, a naj bi ta to možnost že zavrnil.

Med možnimi kandidati NSi na evropskih volitvah se med drugim omenja tudi poslanca Jerneja Vrtovca in župana Svete Trojice v Slovenskih goricah Davida Klobaso. Medtem ko Vrtovec zadeve ne komentira, Klobasa pojasnjuje, da glede tega ni sprejel še nobene dokončne odločitve. "Smo pa v pogovorih. Dolgoročno me evropska politika zanima, ne vem pa, ali že zdaj, ker je moje delo trenutno zelo intenzivno vpeto v občino," poudarja Klobasa, ki je v državnem svetu podpredsednik komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve. Da ne razmišlja o kandidaturi, pa pravi Lojze Peterle, ki je bil v preteklosti na listi NSi trikrat izvoljen v Bruselj. Spomnimo, pred zadnjimi evropskimi volitvami se je med Peterletom in Novakovo vnel hud boj za prvo mesto na listi, ki pa je na koncu pripadlo nekdanji predsednici NSi.

Ljudmila Novak pojasnjuje, da se je v dosedanjem mandatu v Bruslju trudila zastopati Slovenijo v skladu z evropskimi vrednotami, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode govora in vladavine prava: "Obenem sem se trudila delovati tudi v skladu z vrednotami krščanske demokracije, stranke NSi in Evropske ljudske stranke." Nekateri so ji sicer zamerili, ker je bila tudi kritična do nekaterih potez prejšnje Janševe vlade, a v NSi pravijo, da z Novakovo dobro in korektno sodelujejo: "Kot poslanka Evropskega parlamenta po naši oceni dobro zastopa interese Slovenije in tudi Evropske ljudske stranke, ki ji pripadamo. Angažirala se je v različnih parlamentarnih odborih, pri tem zagotovo velja izpostaviti njeno pobudo za 43 milijonov evrov dodatne pomoči turizmu v času visoke inflacije, ki je bila uspešno vključena v evropski proračun." V stranki pričakujejo, da bodo tako kot na prejšnjih tudi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament dobili enega oziroma dva evropska poslanca.

SLS za oblikovanje skupne liste z SDS in NSi

V SLS pravijo, da so priprave na volitve poslancev Evropskega parlamenta začeli že pred časom, v kratkem pa bodo sprožili tudi postopek evidentiranja kandidatov. Pred zadnjimi evropskimi volitvami leta 2019 so listo oblikovali skupaj s SDS, leta 2014 so se povezali z NSi, obakrat pa je bil iz njihovih vrst v Evropski parlament izvoljen Franc Bogovič. V SLS poudarjajo, da jim je željo po oblikovanju skupne liste tudi tokrat izrazilo več potencialnih partnerjev, pogovori o tem pa še potekajo. "Pot, za katero si bomo prizadevali in ki bi predstavljala osvežitev na slovenskem političnem prostoru, pa bi bil skupen nastop vseh treh strank, ki tvorimo družino Evropske ljudske stranke," pravijo v SLS. V SDS je sicer mogoče slišati, da oblikovanja skupne liste tokrat ne bo, razlog za to pa naj bi bilo nasprotovanje njihovega članstva. Že pred zadnjimi evropskimi volitvami naj bi bili nekateri v SDS nezadovoljni, ker so zaradi Janševega dogovora s SLS izpadli s kandidatne liste za Evropski parlament.

Kakšno stališče do oblikovanja potencialne skupne liste s SLS bodo zavzeli v NSi, medtem še ni znano, je pa jasno, da bo SLS, ki že dolga leta neuspešno išče recept za vrnitev v državni zbor, brez povezovanja najverjetneje ostala brez svojega zastopnika v Evropskem parlamentu. Bogovič pravi, da bodo odločitev glede njegove morebitne ponovne kandidature sprejeli predsednik in organi SLS. V stranki poudarjajo, da je Bogovič v svojem drugem mandatu dosegel nekaj pomembnih premikov: "Med enega zadnjih dosežkov lahko štejemo njegov prispevek k bolj življenjskemu odnosu poslanske skupine Evropske ljudske stranke. Ta se je namreč odločila, da kmetom novih omejitev do naslednjih volitev ne bo nalagala in je s tem že zaustavila nekatere nerazumne zelene namere Evropske komisije." Ob tem dodajajo, da je širši odmev nedavno prav tako doživela njegova konferenca na temo drugega bloka krške nuklearke, ki da si jo bomo zapomnili po "neposrečenem izpadu" državne sekretarke Tine Seršen.

Levica lovi prvi evropski sedež

Levica doslej še ni imela svojega predstavnika v Evropskem parlamentu, zato bi uspeh za stranko na prihodnjih volitvah pomenil preboj na mednarodni politični oder. Stranka namerava v naslednjih mesecih oblikovati programska izhodišča, ki bodo potekala v smeri večje demokratizacije evropskih institucij, večje solidarnosti in skupnih evropskih socialnih standardov. Levica poseben poudarek namenja zagotavljanju zelenega preobrata, zaščite državljanskih svoboščin in pravic ter politike miru in nenasilja.

Stranka se v teh dneh pripravlja na izvedbo volilnega kongresa v Celju čez teden dni, nato se bo začela razprava o strategiji in taktiki za evropske volitve. O imenih na kandidatni listi še ne želijo govoriti. Pred petimi leti so se v boj za Evropski parlament med drugim podali z Violeto Tomić, Luko Mescem, Almo Rekić …, a je bilo dobrih 30.000 volilnih glasov premalo za uspeh Levice. Glede na podpovprečno udeležbo slovenskih volivcev na evropskih volitvah bi bilo presenečenje, če bi najmanjši parlamentarni stranki uspel preboj v Bruselj.