Število prihodov tujih turistov se bo na svetovni ravni zaradi pandemije novega koronavirusa letos zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov, opozarja Svetovna turistična organizacija. Prihodki bodo upadli za 272 do 408 milijard evrov, ogroženih je na milijone delovnih mest. Epidemija se februarja v slovenskem turizmu še ni pomembneje odrazila. Turistični nastanitveni obrati so v tem mesecu zabeležili skoraj 302.000 prihodov turistov ali štiri odstotke manj kot pred letom dni, število prenočitev pa je upadlo za odstotek na 853.000, je sporočil statistični urad. A marca gre pričakovati drastične padce. Kako prestajajo krizo in kaj pričakujejo, smo preverjali pri nekaterih lokalnih ponudnikih.
Maribor: Okrevali bodo več let
V Mariboru z okolico je turizem kolapsiral že pred petkom, 13. marca, ko je Zavod za turizem Maribor - Pohorje poročal o množičnih odpovedih rezervacij v hotelih, termah in vodenih ogledov mesta ter občutnem upadu gostov v gostinskih lokalih. Zaradi praznih hotelov in neznank okrog koronavirusa turistični akterji niso povsem brez upov za bližnjo prihodnost. Nulti prihodki, zapiranje hotelov in odpuščanje zaposlenih so realnost Maribora. Vasja Ilešič, predsednik združenja mariborskih malih hotelirjev, ki združuje 13 hotelirjev, in direktor Hotela Betnava, napoveduje: "Okrevali bomo več let, a imamo ideje." Meni, da so vladni ukrepi, ki so dodatno prišli v pomoč gospodarstvu, prijazni, kažejo, da bi situacijo lahko zajezili. "Morda bi vlada lahko razmišljala tudi o branžnem reševanju, ker so med podjetji, ki še delujejo ali pa več ne, kot na primer v turizmu, razlike. Ukrep bi lahko bili tudi kakšne subvencije in nepovratna sredstva."
Sava Turizem: Škoda bo izjemno velika
Od zaprtja ne ustvarjajo nobenih prihodkov več. Zaradi masovnih odpovedi rezervacij za prihodnje mesece bo izpad prometa tudi po odprtju hotelov in turističnih objektov za turistične družbe zelo velik. Predvidevamo, da bodo nekateri objekti, tudi po umiritvi razmer, ostali še nekaj časa zaprti, napovedujejo v Sava Turizmu, ki povezuje Hotele Bled, Terme 3000 - Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava. Dodajajo, da so zaposleni najprej pokoristili presežne ure, nato dopuste. Večji del zaposlenih družbe je na čakanju na delo doma. "V tem trenutku lahko rečemo, da bo gospodarska škoda izjemno velika, saj so turistične družbe zaprle vse objekte in so pristale na ničelnih prihodkih. Glede na to, da je interventni zakon še v sprejemanju, finančna obremenitev podjetij s stroški dela še ni jasna. Celotno gospodarstvo je tako v pričakovanju interventnega zakona, predvsem z vidika sofinanciranja nadomestil plač zaposlenih," sporoča Ana Praprotnik iz službe za stike z javnostmi v Sava Turizmu. Na vprašanje, ali potekajo dogovori o morebitnem odprtju njihovih hotelov v zdravstvene namene, če bi bilo to potrebno, odgovarja, da sicer še niso stekli, a bodo zagotovo pomagali, če bo potrebno.
Ptujski Hotel Mitra: Vrstijo se že poletne odpovedi
Peter Vesenjak, direktor Hotela Mitra in svetovalnega podjetja Hosting, d.o.o., pravi, da se soočajo s katastrofo. "Zaradi urejanja tržnice in še prej starega mostu smo bili prizadeti z omejeno dostopnostjo. Veselili smo se prvega leta z normalnimi pogoji delovanja in število rezervacij je kazalo na rekordno leto. V obdobju med 8. in 15. marcem so bile odpovedane popolnoma vse rezervacije do konca junija letos. Sedaj se vrstijo že poletne odpovedi. Rečem lahko, da že zdaj izgubljamo do 50 odstotkov celotnega prometa na letni ravni in nimamo nobenih rezerv za spopadanje s to kritično situacijo. Za celotno destinacijo Ptuj ocenjujem, da smo letos izgubili že najmanj 60 tisoč prenočitev turistov, kar predstavlja najmanj tri milijone izgubljenih evrov, skupaj s posrednimi prihodki za celotno destinacijo Ptuj pa najmanj osem milijonov. To hkrati pomeni, da smo že sedaj izgubili najmanj 50 delovnih mest neposredno pri turističnih ponudnikih nastanitvenih storitev, za katere ne bo prihodka za izplačilo plač. Skupaj v vseh s turizmom povezanih dejavnostih, kot so gostinstvo, storitve, prevozi, agencije, je samo na Ptuju izgubljenih najmanj 130 delovnih mest. Nujno so potrebni tudi posebni in odločni ukrepi države in lokalnih skupnosti za rešitev turistične dejavnosti in s turizmom povezanih delovnih mest."
Logarska dolina: Lažje je ob dopolnilnih dejavnostih
Ker se glavna sezona Logarske doline še ni začela, je nekoliko lažje ponudnikom turističnih storitev na Solčavskem in v okolici. Predvsem tistim, ki imajo oddajo sob organizirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. "V tem času se bodo kmetije morale bolj posvetiti drugim dejavnostim. Ne rečem, da bo lahko, da pri tem ne bodo imeli gospodarske škode, a vsaj socialnim težavam se bomo izognili," ocenjuje županja Solčave Katarina Prelesnik. Masovnega turizma sicer Logarska dolina ni nikoli imela niti si ga ni nikoli želela. Sto tisoč obiskovalcev letno je zanje kar dovolj. "Solčavski turizem je že desetletja, da ne rečem stoletja, trajnostno naravnan. V tem času pa sploh raje vidimo, da ljudje ne hodijo k nam," dodaja. (rp)
Pomurje: Izgubljena velika noč in prvi maj
Predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek pravi, da je že zdaj jasno, da bodo izpadi prihodkov v turizmu v regiji ogromni. "Prva dva meseca letošnjega leta sta bila dobra, prav tako bi bile turistične kapacitete v regiji za velikonočne in prvomajske praznike skoraj 100-odstotno zasedene, zdaj pa vse sameva. Velika noč je že izgubljena, odpovedana je že tudi večina rezervacij za prvi maj. Poletna sezona je še nepredvidljiva, zaenkrat odpovedi za to obdobje še ni, a žal to ni več odvisno samo od nas. Pri tem mislim predvsem na dogajanje na naših ključnih tujih trgih, kot so Nemčija, Avstrija, Češka in Italija, saj bo po črnogledih napovedih lahko prišlo do prehodnega obdobja, v katerem bi bile lahko meje zaprte. V tem primeru bomo odvisni predvsem od domačih turistov." Pomurje po besedah Kamenška sicer v osnovi že danes 54 odstotkov obiska ustvari s slovenskimi gosti. "Vendar je to še vedno zgolj polovica. Zato bo okrevanje po koncu epidemije odvisno tudi od našega ravnanja. Tu mislim predvsem na to, da bi si morali nedeljske izlete letos organizirati doma, da bi s tem podprli domače gostince in ostale ponudnike, ne pa takoj rezervirati vikend paketa v Dalmaciji."
Rogaška Slatina in tuji gosti: Ključna bo vrnitev letalskih linij
Namigi, naj po končani krizi Slovenci polnimo domače turistične kapacitete, marsikomu ne bodo pomagali. "To bo morda pomagalo zdraviliščem, denimo v Laškem, Zrečah, Podčetrtku, kjer imajo že sedaj več kot polovico domačih gostov, nam v Rogaški Slatini pa ne. Imamo 90 odstotkov tujih gostov, 55 odstotkov jih prihaja iz rusko govorečih držav, sledijo Italijani in Avstrijci, medtem ko je Hrvatov in Slovencev le desetina," opisuje Zdenka Ploj, direktorica Atlantide, prvega petzvezdičnega hotela v Rogaški Slatini. Tudi drugi hoteli nimajo v večini domačih gostov, temveč tuje, zato bo edini ukrep, ki bo pomagal, vrnitev letalskih linij. "Za nas je bistveno, da se zračni prostor ponovno odpre ter da se vrneta optimizem in zaupanje, kar pa se bo vrnilo šele, ko bodo našli zdravilo za koronavirus." Kot dodaja, se bodo gotovo tudi cene morale prilagoditi, kar pa bo njim zato, ker imajo pet zvezdic, toliko težje. "Dopust je luksuz, ki se mu lahko najprej odpoveš. Posledice leta se bodo krepko poznale še prihodnje leto. Predvidevam, da bomo letos lahko ponovno začeli obratovati konec avgusta, morda septembra. Kako do takrat, je pa še veliko vprašanje."
