
Gospodarsko zbornico je pred kratkim močno razburila objava zadnje različice nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj in v katerem mora prikazati ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Moti jih predvsem napovedano zmanjšanje porabe električne energije v industriji ter zadržan pristop k gradnji novih hidroelektrarn, kjer bi lahko zaslužila slovenska podjetja. Po mnenju gospodarstvenikov nacionalni energetsko-podnebni načrt ogroža prihodnjo konkurenčnost slovenske industrije. Z izključitvijo hidroelektrarn, poleg zmanjšanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije, ignorira del slovenske industrije, gradbeništva in inženiringov, vezanih na hidroenergijo." Poleg tega se bodo stroški za elektriko močno povišali, svarijo pri GZS. "Snovalcem je torej ključna okoljska sprejemljivost, zanemarimo pa stroške, ki so površno ocenjeni, s čimer se zanemarja socialna in gospodarska vzdržnost prehoda."

Kar dve tretjini končne energije v industriji porabijo štiri energetsko intenzivne panoge