Končno število sindikatov, ki so pristopili k podpisu dogovora o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov in regresu za dopust, je 28 od skupno 45 reprezentativnih sindikatov. Kvorum za veljavnost dogovora v tem primeru sicer ni potreben, a je jasno, da si je vlada želela podpis čim več sindikatov. Uveljavitev dogovora za skoraj 180.000 javnih uslužbencev že jutri prinaša regres za letni dopust v višini minimalne plače, ki je 1024 evrov, dodatnih 26 evrov, za katere so se izpogajali sindikati, pa bodo dobili ob izplačilu majske plače, ki pa se bo izplačevala kasneje kot doslej. Če so zaposleni v državni upravi, vojski in policiji doslej plače dobivali 5. v mesecu, jih bodo od junija naprej deseti delovni dan v mesecu, kar pomeni šele 14. oziroma 15. v mesecu, vsi drugi pa bodo plače poslej dobili deseti dan v mesecu.
Dogovor bo državni proračun po besedah ministra za javno upravo in glavnega vladnega pogajalca Boštjana Koritnika na letni ravni dodatno olajšal za 65 milijonov evrov. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, kot pomembno iz dogovora poudarjajo zavezo vlade, da se bo že čez mesec začela s sindikati pogovarjati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, natančneje o odpravi anomalij v spodnjem delu lestvice, kjer javni uslužbenci prejemajo minimalno plačo. Da se bo tega problema treba lotiti in urediti položaj uslužbencev plačne skupine J, je v marčevskem intervjuju za Večer priznal tudi minister Koritnik, ki je v okviru plačne reforme, o kateri se pogajanja še sploh niso začela, napovedal dvig plačnega stropa za javne uslužbence s 57. na 65. plačni razred. Ta je za zdaj najvišji razred plačne lestvice, ideje, da bi se posledično plačna lestvica raztegnila do 75. plačnega razreda, pa tudi niso od včeraj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
