Dobre novice iz laboratorijev

Andreja Kutin Lednik
14.04.2020 16:56
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Covid in tuberkuloza
Države z obveznimi politikami cepljenja proti tuberkulozi beležijo manj smrtnih primerov zaradi koronavirusa kot države, ki te politike nimajo, je pokazala nova predhodna študija, objavljena na medRxiv, mestu za še neobjavljene medicinske raziskave. A študija odkriva povezavo med državami, ki imajo uzakonjen program cepljenja proti tuberkulozi, in tistimi, ki kažejo manjše število potrjenih primerov in smrti zaradi covida-19. V klinični praksi v vsaj šestih državah izvajajo cepljenje s cepivom BCG, da bi preverili, ali lahko cepivo dejansko zagotovi določeno raven zaščite pred novim koronavirusom, na Nizozemskem s tem cepivom cepijo tudi zdravstvene delavce.
Gonzalo Otazu, docent na newyorškem tehnološkem inštitutu in glavni avtor študije, se je lotil analize, potem ko je opazil majhno število primerov smrti zaradi covida-19 na Japonskem, poroča Bloomberg. Med državami z visokim številom primerov obolelih s covidom-19, denimo v ZDA in Italiji le priporočajo cepljenje in še to le za ljudi, ki bi lahko bili v nevarnosti, medtem ko so Nemčija, Španija, Francija, Iran in Velika Britanija imele obvezne programe cepljenja proti tuberkulozi, končale pa so jih pred leti in desetletji. Države, vključno z Japonsko in Južno Korejo, za katere se zdi, da jim je doslej uspelo nadzorovati bolezen, imajo univerzalne politike cepljenja s cepivom BCG. V Sloveniji je bilo cepljenje proti tuberkulozi obvezno do leta 2005.

Uspehi s plazmo ljudi, ki so okrevali
Zdravniki so pridobili prve dokaze, da lahko resno bolni bolniki bolje okrevajo z infuzijami krvne plazme, zbrane od ljudi, ki so si opomogli od te bolezni. Dve skupini zdravnikov, ki delata v ločenih bolnišnicah na Kitajskem, so plazmo ozdravelih, bogato s protitelesi, dali 15 hudo bolnim bolnikom in pri mnogih od njih zabeležili presenetljive izboljšave.
V eni od pilotnih študij so zdravniki v Wuhanu dali rekonvalescentno plazmo desetim hudo bolnim bolnikom in ugotovili, da raven virusa v njihovih telesih hitro pada. V treh dneh so zdravniki opazili izboljšanje simptomov pacientov, od kratke sape in bolečin v prsih do vročine in kašlja.
Xiaoming Yang iz Nacionalnega raziskovalnega centra za kombinirana cepiva v Wuhanu je zdravljenje opisal kot "obetavno možnost reševanja" za hudo bolne bolnike, vendar je opozoril, da je za potrditev ugotovitev potrebno večje randomizirano preizkušanje. Podrobnosti o pilotni študiji so objavljene v zborniku Nacionalne akademije znanosti.
Druga skupina zdravnikov pod vodstvom Lei Liu iz bolnišnice v Shenzhenu je petim kritično bolnim bolnikom dala rekonvalescentno plazmo. Pri vseh so se izboljšali simptomi po infuzijah in v desetih dneh so lahko tri paciente odklopili z respiratorjev, ki so jih ohranjali pri življenju, kaže predhodno poročilo v Journal of American Medical Association.
Ugotovitve vzbujajo upanje, da bi lahko darovali kri nedavno okrevanih bolnikov za krepitev imunskega sistema ranljivejših ljudi in pomagali pri boju proti okužbi. Toda z le majhnim številom bolnikov, ki so se doslej zdravili s plazmo, in infuzijami, ki so jih dali zunaj formalnih preskušanj, je nemogoče vedeti, koliko koristi v resnici prinaša zdravljenje, piše britanski The Guardian.

Vse boljše novice za remdesivir
Zdravilo, ki je bilo razvito za zdravljenje ebole, sicer že uporabljamo v obeh kliničnih centrih v Sloveniji, v uporabi je tudi drugod po svetu, a gre za tako imenovano sočutno uporabo pri bolnikih z izredno težkimi zapleti. Remdesivir farmacevtske družbe Gilead mora še skozi številne postopke, da bo na voljo širše. In nove raziskave potrjujejo njegovo učinkovitost, kar je korak proti odobritvi zdravila. Znanstveniki so dokazali, da je remdesivir zelo učinkovit pri zaustavitvi mehanizma replikacije koronavirusa, ki povzroča covid-19. Ugotovitev natančno sledi raziskavam, ki dokazujejo, kako je zdravilo delovalo proti virusu mrsa, ki je sorodnik novega koronavirusa.
Dokazi skupine raziskovalcev z univerze v Alberti skupaj s predhodno objavljenimi študijami na modelih kulture živali in celic pomenijo, da lahko remdesivir uvrščamo med "antivirusno sredstvo proti neposrednemu delovanju" SARS-CoV-2. Gre za novejši razred protivirusnih zdravil, ki motijo življenjski cikel virusa. Z odkrivanjem mehanizmov delovanja zdravila smo korak bližje kliničnim preskušanjem remdesivirja pri bolnikih s covidom-19. Čeprav ta na neki način že potekajo, to ne bo dovolj. Pomembna so namreč standardizirana preizkušanja. Novi dokazi upravičujejo klinična preskušanja, a rezultatov, pridobljenih v laboratoriju, ni mogoče uporabiti za napovedovanje, kako bo zdravilo delovalo pri ljudeh in kakšni so drugi učinki virusa. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.