Tina Recek
"Implementacija dokumenta o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi prinaša samo zmedo, povzroča težave v večini zdravstvenih zavodov," je danes po seji Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, opozoril njihov predsednik Klemen Markeš. Ob tem je dodal, v kolikor bi se striktno držali zakonskih pogojev, kakovostne in varne zdravstvene nege ne bi bilo mogoče organizirati, saj v sistemu ni dovolj diplomiranih medicinskih sester.
Omenjeni dokument prinaša srednjim medicinskim sestram, ki so v zadnjih petnajstih letih najmanj dvanajst let in vsaj polovico delovnega časa opravljale delo diplomirane medicinske sestre, višje plače. A so nastopile težave, saj so srednje medicinske sestre, ki te možnosti nimajo, naenkrat ugotovile, da številnih del, ki so jih zdaj opravile, ne bodo več smele. Srednja medicinska sestra iz UKC Ljubljana Danijela Gavranović je nanizala, česa več ne smejo delati. Med drugim je omenila snemanje EKG, uvajanje urinskega katetra, aspiracije bolnika. V takih primerih se podaljša čas ukrepanja, saj morajo naprej poiskati diplomirano medicinsko sestro. A tu nastopi problem, ker jih je premalo.
"Zaposleni v zdravstveni negi so vsakodnevno postavljeni pred dilemo, kaj storiti, ali kršiti zakon, ker v tistem trenutku ni v bližini kompetentne kolegice," je orisal dilemo srednje medicinske sestre predstavnik Sindikata zdravstva Slovenije- Spukc Domen Pušenjak, ki se je vprašal, kdo bo odgovarjal za moralno etično dilemo sester.
Privilegij in poslanstvo
Podpredsednica združenja in diplomirana medicinska sestra Marija Špelič je izpostavila, da so zaradi nastale situacije medicinske sestre v stiski in odhajajo iz zdravstva v druge poklice. Po njenih besedah je poklic medicinske sestre privilegij in poslanstvo, če ga opravljaš z bolniki in svojci. "Če pa delaš za lasten interes, kot je to delala skupina strokovnjakov, ki je pripravljala dokument o kompetencah v zdravstveni negi, potem nastane v slovenskem prostoru kaos, kot smo mu sedaj priča," je menila Špeličeva in predstavila mnenje, da je na tem področju nekaj zelo narobe, kar zgovorno pove podatek, da imamo 11 srednjih šol in osem visokih šol za medicinke sestre, a na razpise se ne prijavljajo diplomirane medicinske sestre. Kritična je tudi bila do akcije, po kateri naj bi se država prizadevala za uvoz delovne sile iz Srbije in drugih republik nekdanje skupne države, ob tem pa imamo kompetentne srednje medicinske sestre, ki jih ne znamo ceniti in primerno finančno stimulirati. "Če gre naša medicinska sestra delat v Avstrijo ali Nemčijo, ima še enkrat višjo plačo," je še dodala Marija Špelič.
Diplomirani zdravstveni tehnik Klemen Šuligoj iz šempetrske bolnišnice pa je bil prepričan, da je potreben širši konsenz o tem, kakšno medicinsko sestro potrebujemo in ne zgolj tistih ljudi, ki bolnika že deset let niso videli od blizu. Pri tem je še razkril, da tudi tisti, ki so dokument pripravili, na tihem priznavajo, da ni idealen. Odgovorne je zato pozval, naj jasno povedo, kako ga nameravajo popraviti. "Dokument je za nadaljnji razvoj zdravstvene nege škodljiv in kvečjemu pomeni to, da se bo sistem zdravstvene nege porušil do konca," je pesimistično zaključil svojo misel Šuligoj.
