Franja Žišt
Od šolskega ministra Jerneja Pikala do predsednika vlade Marjana Šarca in Tomaža Vesela, predsednika računskega sodišča, in različnih združenj s področja šolstva je v ponedeljek romalo pismo združenja osnovnošolskih ravnateljev, kot je za Večer napovedal že predsednik združenja Gregor Pečan. Eden glavnih očitkov v njem se, podobno kot pri srednješolskih ravnateljih, ki so pismo poslali teden dni poprej, nanaša na nedorečenosti pri vrednotenju dela učiteljev. Sistem da je neživljenjski, opozarjajo oboji, izvirni greh pa vidijo v dejstvu, da po pilotnem preizkušanju sistema novega delovnega časa niso bile izvedene analize, preizkusni projekt se pravzaprav sploh ni končal. "Ni bilo poročila, v katerem bi bili podani predlogi, rešitve na podlagi izkušenj. Celo leto smo v en glas opozarjali na področja, ki danes ne delujejo na praktično nobeni šoli," nam je v začetku tedna dejal Pečan. Eden izmed ciljev preizkusnega obdobja je bil, da na šolah, ki so bile vključene vanj, ugotovijo, ali je model izvedljiv v praksi, a ta ugotovitev je umanjkala.
Nesmiselno sprotno plačevanje
Ravnatelji so v pismu zapisali, katere nujne spremembe bi bilo smiselno vnesti v kolektivno pogodbo o vzgoji in izobraževanju. Najprej, poudarijo, bi morali zapisati, da učna obveznost učitelja izjemoma, z namenom nemotenega zagotavljanja pouka, sme presegati sedem ur. Pri tem pa se jim zdi nesmiselno, da se ure nadomeščanja izplačujejo sproti, saj se šele ob koncu šolskega leta vidi, ali je učitelj presegel letno kvoto delovne obveznosti ali pa je nadomeščanja opravil v skladu z njo, opozarjajo ravnatelji. Predlagajo torej, naj učitelji najprej izpolnijo letni fond ur, šele nato pa se jim lahko izplačajo nadomeščanja, če s temi urami presegajo povprečni delovni čas. Zgodilo bi se namreč lahko, da bo učitelj prejemal plačilo za nadomeščanje, na koncu pa ne bi izpolnil osnovne letne učne obveze.
"Učitelji naj najprej izpolnijo letni fond ur, šele nato se jim lahko izplačajo nadomeščanja"
Manj birokratizacije in več življenjskih odločitev
Ravnatelji zahtevajo spremembe aneksa kolektivne pogodbe, do uveljavitve teh pa "moratorij za uporabo obstoječega v delu, ki se nanaša na neenakomerno razporejanje delovnega časa učiteljev". Problematiko delovnega časa so želeli reševati v neposrednem pogovoru z ministrstvom, vendar se njihovemu vabilu na sestanek 12. februarja nihče ni odzval. Do nadaljnjega zato nadomeščanj ne bodo vpisovali v aplikacijo, so še izpostavili v pismu.
Novi sistem delovnega časa učiteljev je šel preveč v smeri birokratizacije, se strinja šolski minister Jernej Pikalo, ki je na vprašanja o sistemu vrednotenja obširneje odgovarjal v pogovoru za prihajajočo sobotno prilogo Večera. Napovedal je, da "nas čaka potrpežljiv dialog", nadaljevali bodo dogovore z največjim sindikatom Sviz, vanje pa bodo v večji meri vključili tudi ravnatelje. Pikalo se strinja, da bo treba spremeniti nekatere dele kolektivne pogodbe. "Sistem je treba dograjevati v smeri manjše birokratizacije in čim bolj praktičnih, življenjskih odločitev," je zaključil minister.
