V sklepni fazi rezanja proračuna za prihodnji dve leti je jasno, da bo med tistimi, ki izgubljajo, tudi ministrstvo za okolje in prostor. Čeprav na ministrstvu razlagajo, da za 4,4 milijona manjši proračun glede na predvidenega še ne pomeni nujno nižanja integralnega dela proračuna, pa bode v oči nesorazmerje z drugimi resorji, sploh v času, ko se ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu odpirajo ena fronta za drugo. Da ne omenjamo splošne krilatice politike o zelenosti Slovenije in besed Marjana Šarca o nadaljevanju ambiciozne okoljske politike ob odstopu Jureta Lebna. Ne le v manjšanju proračuna, tudi pri siceršnjem sodelovanju z resorjem, ki je prepleten prav z vsemi drugimi, je spet očitno, da okolje vnovič postaja nebodigatreba na koncu vlaka, uporaben le, ko je treba v nekoga usmeriti puščice, kot denimo ob problematiki zveri, razlitju kerozina, kjer se je izkazalo, da občutljivi kras onesnažuje več virov - pa tudi, da je bila ranljivost znana že prej in tudi projekti za nov vir že pripravljeni, a odloženi. Do prihodnjič. Do nove nesreče. Enako velja za celo polje težav z odpadki - Kemis, odpadna embalaža in odpadno blato, ki bo kmalu ob drugih sortah odpada zastajalo v Sloveniji. Vse to so, sploh če prištejemo še podnebno politiko, medresorske težave, zato je manjšanje proračuna le še dodatna nezaupnica ministrstvu. Med tem gredo prihodnji petek državljani znova na ulice - na ne le podnebni, ampak okoljski štrajk. Posebno težak zalogaj je še novi stanovanjski zakon, ki naj bi ponudil državne garancije za stanovanjska posojila ter javno najemniško službo, po lanskih izračunih naj bi k 20 milijonom obstoječih subvencij za stanovanja dodali še 21 milijonov novih subvencij, vlogo poroka pa naj bi prevzel stanovanjski sklad.
Potrebovali bi več
Če je večina težav ministra Zajca posledica dolgega zanemarjanja resorja - ali pa gre za upravno-pravne zanke, sodi med finančno najzahtevnejše naloge ministrstva urejanje komunalne infrastrukture. V letu 2019 ministrstvo namenja 37 milijonov in pol za kanalizacijo na Ljubljanskem polju, 13,7 milijona za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave, 12,5 milijona za urejanje voda ter dvanajst milijonov za protipoplavno ureditev Gradaščice.
Z ministrstva še sporočajo, da bi si "minister Simon Zajc želel, da proračuna ne bi bilo treba nižati". Več sredstev bi si želel predvsem za odpravo posledic naravnih nesreč, za vodnogospodarsko javno službo in za sanacijo degradiranih območij, kot so Mežiška dolina, Celje ... navajajo na ministrstvu.
Budžet se spreminja
Sicer se proračunska sredstva ministrstva za okolje in prostor z leti precej spreminjajo, a integralna sredstva (financirana iz rednih proračunskih sredstev) z leti vseskozi naraščajo, prav tako namenska sredstva, pravijo na ministrstvu za okolje. "Gibanje sredstev je mogoče opaziti na evropskih postavkah in se nanaša predvsem za izvajanje projektov kohezijske politike. V letu, ko se zaključuje finančna perspektiva in se projekti zaključujejo, je sredstev več, v letih, ko se prične izvajanje nove finančne perspektive, pa manj, skladno z dinamiko projektov," dodajajo na ministrstvu.
Ko je volja, pa ne bo denarja?
Celje desetletja - nekaj sicer tudi po svoji krivdi - čaka na zakon ali vsaj odlok, s katerim bi se kotlina sanirala. Lokalna oblast denarja za to namreč nima, že zgolj sanacijo vrtcev, najbolj kritičnih točk v mestu, bi namreč glede na sredstva opravljala vsaj pet let. Več kot 17 hektarjev velikega zemljišča Stare cinkarne pa sama, spet zaradi vrtoglavih stroškov, niti ni nameravala sanirati. Zdaj - ko je okoljsko ministrstvo po letih prelaganja tega problema končno imelo resen namen lotiti se sanacije (sprva vsaj celjskih vrtcev) - pa je videti, da bo tokratni izgovor ministrstva enak, kot ga ima celjska občina - pomanjkanje sredstev. Že v letošnjem letu naj bi po prvih planih ministrstvo saniralo pet celjskih vrtcev, zdaj pa je neuradno slišati, da bo najverjetneje saniran le eden, saj je za sanacijo v tem letu predvidenih 590 tisoč evrov, zgolj sanacija enega vrtca pa naj bi stala več kot 400 tisoč evrov. Znesek – sicer še neuradni – preseneča. Že zato, ker so na ministrstvu pred letom dni namigovali, da bodo sanacije zdaj, ko se dela ne bodo podeljevala "prijateljskim" podjetjem, cenejše. Občina je namreč za sanacijo večjega vrtca na Hudinji plačala 350 tisoč evrov. (rp)
