Matija Stepišnik
Do konca bodo investitorji, zainteresirani za vstop v Abanko, skrivali, ali in kakšno ponudbo so oddali za ta hip tretjo največjo slovensko bančno skupino. Tovrstne informacije se zaradi njihove občutljivosti v konkurenčnem boju držijo v majhnih krogih ljudi, tudi s ponudbami se čaka do konca, četudi so v javnosti krožile nekatere informacije, da je bila kakšna oddana že prejšnji teden. Gotovo je, da bosta ponudbo upravljalcem slovenskega državnega premoženja, ki jih vodi Lidia Glavina, poslala ameriški sklad Apollo, skupaj z EBRD lastnik Nove KBM, in madžarska bančna skupina OTP, zelo verjetno tudi AIK Miodraga Kostića, ki ravno danes na novinarski konferenci predstavlja zaključek prevzema Gorenjske banke. In v zvezi z Abanko je njihova predstavnica Jelena Galić dejala: "Ne morem komentirati morebitne oddaje ponudbe za Abanko, saj smo vsi udeleženci prodajnega postopka podpisali sporazum o nerazkrivanju informacij." Bančna skupina, ki jo obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić, ima, kot pravi, sicer več kot 900 milijonov evrov likvidnih sredstev.
Na naslov SDH bi lahko prišla tudi ponudba avstrijske banke Erste Group, ki je nezavezujoče povpraševanje oddala. Niso izključena niti kakšna presenečenja, a Američani in Madžari slej ko prej veljajo za favorite v tej privatizaciji.
Odločilna bo cena
Najpomembnejši faktor pri prodaji bo seveda cena. Kakšna bo? Po ocenah poznavalcev naj bi se ta gibala med 0,6- in 0,7-kratnikom knjigovodske vrednosti banke, ki je slabih 600 milijonov evrov. S tem bi država iztržila bistveno več kot za Novo KBM, ki jo je Apollo kupil za 250 milijonov. Vrednost Abanke naj bi se po teh predvidevanjih gibala okoli 400 milijonov evrov. Delež v NLB se je prodajal po drugačnem modelu, in sicer z javno ponudbo delnic. Po prejemu ponudb za Abanko jih bo SDH preučil, nato pa bo z vsemi ali pa le z nekaterimi zainteresiranimi vlagatelji nadaljeval pogajanja. Tako je bilo v primeru Nove KBM. Oktobra 2014 sta bili oddani dve ponudbi, Apolla in OTP, ki je ponudil le 150 milijonov evrov, nadzorni svet pa je prodajo potrdil šele junija 2015, dejansko pa je do zaključka prevzema prišlo do izpolnitve nekaterih odložnih pogojev še eno leto kasneje.
Vestagar ponovila: Abanka se mora prodati
Po zavezah Evropski komisiji, danih v sanacij bank leta 2013, bi morala biti odločitev o prodaji Abanke sprejeta do konca junija.
V zadnjih dneh in tednih je iz koalicije prihajalo kar nekaj signalov, da bi bilo po prodaji večinskega deleža v NLB dobro obdržati vsaj eno sistemsko banko v državni lasti. A to je bilo tudi vse, postopki, ki jih vodil SDH ob svetovanju francoske banke BNP Paribas, so že v sklapni fazi. Da je zaveze treba spoštovati, je ob nedavnem obisku v Sloveniji političnemu vrhu ponovila tudi evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.
