(DAN DRŽAVNOSTI) Galeb Jonatan in mi. Ali kakšen bo naš naslednji svet

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
24.06.2020 03:30

Pred osmimi dnevi, 16. junija, je bila 28. obletnica, odkar je ugasnilo življenje Iva Štandekerja, Mladininega vojnega reporterja. V Sarajevu so ga zadeli šrapneli tankovske granate. Znamenit je (p)ostal njegov stavek: "Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada." Poročal je o bitki za svobodo, za končanje uničujočega nacionalizma, ki je velik del bivše Jugoslavije potopil v krvavo bojišče.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Ivo počiva v Spodnji Kungoti, nedaleč od Maribora. Nekaj kilometrov vstran na pokopališču v Zgornji Kungoti, ki se enako kot spodnjekungoško vzpenja v položen breg, je grob še enega velikega novinarskega imena, večerovke Dragice Korade. Umrla je septembra lani. Alojz Križman je ta ponedeljek v intervjuju za Večer spomnil, da mu je leta 1987 kot rektorju prva prišla povedat, da so zaprli Petra Tomaža Dobrilo, ker je v Katedri objavljal do partijske oblasti kritične tekste.
V zbirki kolumn Trojanski pes je spomnila na Bachovo novelo o galebu Jonatanu, ki da "nas uči, da si svoj naslednji svet izbiramo s tem, česar se naučimo na tem svetu. Če se ne naučiš ničesar, bo po ptičji pameti naslednji svet enak sedanjemu, premagovati boš moral iste omejitve in enake svinčene težave." Koradejeva je intelektualno lucidno, s preciznim sociološkim aparatom izvrstno diagnosticirala, kdaj se odpirajo in zapirajo prostori svobode. Trojanskega psa te dni jemljem v roke, ker je srhljivo povedna kronika o tem, na koliko stranpoti je zavila naša država. 29. novembra 2012 je zapisala med drugim tudi: "To, kar se je zgodilo 26. novembra v Mariboru, je precedens. Policija še nikoli v novejši slovenski zgodovini ni tako brutalno obračunavala z mirnimi demonstranti." Prejšnji petek policija demonstrantov v Ljubljani ni pretepala. Je pa z ograjami zaprla simbolno točko, osrednji Trg republike. Policisti so odstranjevali tiste, ki so brali temeljni dokument države, ustavo. Nekega možakarja v rdeči majici, sedečega na tleh, je obkrožilo 40 policijskih "oklepnikov". Jutri praznujemo 29 let države, ki je bila, kot sta v odličnem tekstu ta teden opomnila arhitekta, sicer udeleženca protestov in branja, Aleksander Vujović in Miloš Kosec, ustanovljena z demonstracijami in bojem za človekove pravice, za svobodo izražanja, pravice do zbiranja in do demokratičnega soupravljanja države. Ne takrat ne prej niso bili trgi med protesti zaprti ali ulice blokirane. "Kako smo sredi na videz povsem normalne družbe prišli do te skrajne točke?" se vprašata.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.