Damijan Toplak
Ko govorimo o pokrajini Kras, največkrat pomislimo na tamkajšnjo kulinariko. Zlasti na pršut, sušen na kraški burji, pa na vino teran. Pustimo ob strani, da večino prašičjih stegen za kraški pršut "uvozijo" prav iz Štajerske, Prlekije in Prekmurja, saj je to dejansko kulinarična specialiteta, ki ob obisku Krasa na vašem krožniku preprosto ne sme (u)manjkati. Vino teran pa se pridobiva iz vinske sorte refošk, s to razliko, da je to vino posebno, saj je klima na Krasu drugačna kot recimo v slovenski Istri in so lahko poleti temperaturne razlike med nočjo in dnevom tudi več kot 20 stopinj Celzija, prav tako je več vetra, posebnost vinu teran daje še rdečkasto rjava prst, ki se po italijansko in tudi na Krasu imenuje terra rossa. Včasih je bil teran zaradi svoje kislosti med manj pitnimi vini, danes pa ni več tako in po njem posega vse več pivcev vina, tudi z najbolj prefinjenim okusom.
Tridnevno martinovanje
V jesenskih mesecih je med turisti priljubljen obisk grajskega kompleksa Štanjel v občini Komen. Lična kraška vasica se razprostira na manjši vzpetini, letno pa jo obišče nekaj deset tisoč turistov. V Galeriji Lojzeta Spacala, ki je bila v Štanjelu zgrajena leta 1988, bo še vse do konca marca prihodnje leto na ogled osrednja razstava, na kateri so predstavljena dela treh znanih kraških umetnikov - ob Lojzetu Spacalu še Srečka Kosovela in Avgusta Černigoja. Vstopnine v grajski kompleks za zdaj ni, je pa treba plačati parkirnino za avtomobil. Posebnost Štanjela je sprehod po ozkih kamnitih uličicah pa tudi razkošen terasast grajski vrt, imenovan Ferrarijev vrt, ki je delo priznanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. V Štanjelu in okoliških krajih v času, ko se grozdje iz mošta spreminja v vino, poteka množica dogodkov, največ dogajanja pa bo letos med 8. in 11. novembrom, ko bo v Štanjelu tridnevna prireditev Martinovanje na Krasu. Še največ zanimanja med ljubitelji vina bo gotovo požel Dan odprtih kleti, ko se bo 9. novembra na Kraško vinsko pot mogoče podati z avtobusi, na posameznih vinskih postojankah pa vstopiti v avtobus oziroma iz njega izstopiti.
V Sežani jim je pred nekaj leti uspelo rešiti tretji del botaničnega vrta, ki ga je sicer presekala železnica.
V Lipici so številni drevoredi, nekateri med njimi celo najlepši v Evropi.
V filmskem muzeju v Divači so našli mesto tudi danes še živeči slovenski filmski igralci.
Muzej slovenskih filmskih igralcev
Le streljaj od Štanjela je Cerje, v občini Miren - Kostanjevica, kjer je od leta 2013 obiskovalcem na ogled Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Prav na Cerju vsako leto na veliko proslavljajo praznik priključitve Primorske k Sloveniji, znan pa je tudi po razglednem stolpu, s katerega se razprostira pogled vse do Jadranskega morja, od Savudrije pa severno celo do Trsta, tudi celotna Primorska je vidna in v lepih sončnih dneh še Triglav. Žal je 21. avgusta letos v neposredni bližini Cerja pogorelo kar 85 hektarjev predvsem borovega gozda, tako da tam ravnokar poteka akcija, v kateri lahko posameznik za deset evrov posadi svojo drevesno sadiko. Sadijo predvsem hrast, javor in črni bor, ki so avtohtona drevesa tega območja. S temi drevesi želijo zasaditi Drevored hvaležnosti. Prav prvi večji požar iz leta 1994 je bil povod, da so se nasledniki primorskih tigrovcev - slednji so se med prvo in drugo svetovno vojno borili, da to ozemlje ne bi pripadlo Italiji - odločili postaviti pomnik temu boju prav na Cerju.
