Vremensko pogojene naravne nesreče so v Sloveniji od nekdaj stalnica in pri nas ni mesta ali vasi, kjer bi bili povsem varni pred neurji, poplavami, točo ali vročinskimi valovi s sušo. Za to so čisto objektivni razlogi, na prvem mestu naša lega med Jadranom, Alpami in Panonijo in pa seveda razgiban relief. Tudi marsikje v Evropi je podobno in zato nastajajo ne le gospodarske škode, ampak se manjša tudi kakovost življenja ljudi. V Evropi je tri četrtine gospodarskih izgub ob katastrofalnih dogodkih posledica vremenskih in podnebnih sprememb. Letno že presegajo 15 milijard evrov in še naraščajo. Najbolj tragična pa je izguba človeških življenj, ki se ji očitno tudi v 21. stoletju z vsem napredkom znanosti in tehnologij ne moremo izogniti. Vendar smo v zadnjem desetletju priča povečani pogostnosti vremenskega divjanja, ki postaja tudi bolj silovito. Povsod po svetu in tudi pri nas lahko na osnovi meritev ugotavljamo, da je pojav ekstremnih vremenskih razmer pogostejši in pa tudi intenzivnejši in da se pojavljajo iz leta v leto tudi novi vremenski rekordi. To preprosto pomeni, da smo soočeni tudi z vremenskimi stanji, ki jih v preteklosti nismo doživeli ne mi ne naši predniki. Žal je človeški spomin kratek in strokovnjaki pravijo, da po približno petih letih nekako pozabimo na slabe stvari v življenju, predvsem zato, da lažje živimo naprej. Prav zato je podnebne meritve in vremenske statistike treba jemati še toliko bolj resno.
Podnebne spremembe bi morali obravnavati kot grožnjo nacionalni varnosti. Mi pa imamo politike, ki jih zanikajo ali marginalizirajo.
