Luka Mlakar
Matej Grošelj
S prepričljivo podporo vsem trem vladnim zakonom se je ob več kot 40-odstotni udeležbi končal referendumski dan, na katerem so volivci odločali o zakonu o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Analize kažejo, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba trdno v sedlu, nov poraz pa je doživela SDS kot predlagateljica vseh treh referendumov.
"Veter v jadra za vladno koalicijo"
Raziskovalec javnega mnenja in politični analitik Andraž Zorko se strinja, da gre pri rezultatih referendumov za precej veliko zmago vladajoče koalicije pod vodstvom predsednika vlade in prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba in že četrti zaporedni poraz za SDS Janeza Janše na nacionalni ravni, če upoštevamo še lanski referendum o vodah. "Včerajšnji poraz je zanje še toliko bolj boleč, ker so bili predlagatelji vseh treh referendumov," poudarja Zorko in dodaja, da se trend podpore Golobovi vladi z aprilskih volitev nadaljuje. Po njegovih besedah lahko na drugi strani do neke mere še vedno govorimo o odporu do prejšnje Janševe vlade in strank, ki so jo podpirale: "Čeprav ta odpor ni več tako izrazit, kot je bil na primer na aprilskih parlamentarnih volitvah oziroma ob lanskem referendumu o vodah, se njegovi znaki še vedno kažejo. Gre za nek odpor v civilni družbi nasploh, ne pa toliko za pristaše nove vlade."
Referendumska zmaga po njegovih besedah za vladajočo koalicijo predstavlja "veter v jadra" pred naslednjim letom, ko bodo po besedah premierja Goloba na dnevni red prišle številne strukturne reforme, med drugim tudi zdravstvena in pokojninska. "Zdaj imajo postavljene vse temelje, da lahko sprejmejo resne reforme. Če se jih bodo lotili, morajo to storiti čim prej oziroma dokler vztraja ta podpora." Rezultati referenduma po njegovih besedah samo utrjujejo koalicijo, poleg Goloba pa sta lahko zadovoljna tudi predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec, katerih stranki sta na aprilskih državnozborskih volitvah poslabšali svoja rezultata: "Ne samo na volitvah, ta vlada ima legitimnost v podpori zdaj izraženo tudi na referendumih."
4 referendume ter dvoje volitev (parlamentarne in predsedniške) je izgubila SDS v zadnjih 15 mesecih
"Desnica potrebuje nov koncept"
Politolog Alem Maksuti pravi, da so rezultati referendumov pričakovani glede na razmere v družbi. Po njegovi oceni je Janez Janša največji poraženec glasovanja, a ob tem izpostavlja, da se politika SDS tudi po novi volilni zaušnici najverjetneje ne bo spremenila. "Lahko pa se bo zgodila točka preloma na desnici, kjer se lahko začnejo pogovarjati o zamenjavi trenutnega koncepta. Prepričan sem, da mora za vzpon desnice nastati nova stranka s svežimi obrazi, ki bo na naslednjih parlamentarnih volitvah konkurirala SDS. Desnica potrebuje nov obraz, da bi lahko ubrala moderno evropsko pot. Novi ljudje bi z bolj racionalnimi argumenti lahko prepričali volivce, da jim zaupajo, saj slovenska desnica v tem trenutku ne ponuja prave alternative. Na dolgi rok je vsekakor možno oblikovati spremenjeno desnosredinsko koalicijo, vendar Janša ni več tako močan igralec kot leta 2004, da bi politično zgodbo peljal naprej in dobil koalicijske partnerje. Edina rešitev je iskanje novih političnih obrazov in programa, ki se bo oddaljil od dosedanjih tez o globoki državi in vzporednih mehanizmih. To bi bila evolucijska sprememba," je komentiral Maksuti.
Referendumi so po njegovem znova pokazali, da je družba v političnem kontekstu popolnoma polarizirana. Jasno se je pokazala odcepitvena linija med koalicijo in opozicijo, kar bi morali politični akterji upoštevati v svojem delovanju, pravi Maksuti. "Volivci so vladnim strankam pol leta po državnozborskih volitvah znova izkazali legitimnost. Z novo zmago vladne koalicije naposled prihaja čas, da se vrnemo v normalne okvire demokracije. Dovolj je politike, ki ne pelje nikamor in nima večine. Namesto da se javnost ukvarja s predlogi opozicije, se morajo žarometi obrniti v koalicijske vrste, da se kritično ocenjuje delo vlade. Sedaj koalicija ne bo več imela izgovorov za neukrepanje. V Sloveniji imamo številne podsisteme, ki potrebujejo spremembe. Vlada se bo sedaj morala osredotočiti na reševanje številnih izzivov," je dodal Alem Maksuti.
Černač: Ljudje so glasovali v lastno škodo
Vladne stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica rezultate referendumov razumejo kot zmagoslavje za koalicijo. Predsednica SD Tanja Fajon je izpostavila, da je vlada prejela močno zaupanje volivcev, in napovedala, da bodo s še večjim zagonom delovali v prihodnje. Po njeni oceni so državljani sporočili opoziciji, da ni pravi čas za interpelacije, referendume in blokade zakonov. "Janša? Po dolgi kilometrini v politiki je morda nastopil čas, da priložnost dobi nova generacija. Vsak politik naj sam presodi, kaj mu sporočajo volivci," je dejala Tanja Fajon. V SDS dvomijo, da so se volivci v celoti zavedali vsebine obravnavanih zakonov na referendumih. Poslanec Branko Grims je dejal, da je bilo med kampanjo veliko zavajanja in medijskih manipulacij, kar je po njegovem vplivalo na izide. Njegov stanovski kolega Zvonko Černač je pripomnil, da so ljudje glasovali v lastno škodo. Janez Janša se je oglasil na twitterju in zapisal, da je rezultat nad 40 odstotki pri zakonu o vladi za predlagateljico referenduma "čisto ok, ni pa ok z vidika skupnega interesa in davkoplačevalcev, ki jih čakajo novi stroški". Prvak NSi Matej Tonin pa meni, da je na slovenski desnici potrebna temeljita samorefleksija o tem, kako naprej. Izidi referendumov so po njegovih besedah že tretji poraz desne sredine v tem letu. "Vsake volitve, v katerih se neposredno ali posredno pojavi Janez Janša, postanejo iracionalne in emocionalne," je poudaril Tonin in dodal, da poteze drugih strank in predsednikov sicer niso stvar NSi.
"Politika, ki ne uživa podpore"
Ko gre za SDS, Zorko pričakuje, da bo največja opozicijska stranka vsaj za nekaj časa prenehala vlagati referendumske pobude, čeprav dvomi, da se bo temu v prihodnje povsem odpovedala. Po njegovih besedah bo pri tem ključno predvsem to, kako bi se na takšne poteze odzvala strankina volilna baza. "Vprašanje je, ali so v SDS v kratkem času še enkrat zmožni zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov volivcev za morebitne nadaljnje referendume. Mislim, da se bodo tudi njihovi volivci počasi začeli spraševati, v čem je smisel tega. Če bo to tveganje obstajalo, potem dvomim, da bodo šli v to, ker bi doživeli še večji poraz, če ne bi zbrali podpisov za razpis referenduma," meni Zorko.
Poraz na referendumih je po njegovem prepričanju samo še dodaten dokaz, da politika, ki jo vodi SDS oziroma Janša, ne uživa podpore v dovolj velikem delu volilnega telesa, da bi lahko uspeli s čimerkoli: "Če so izgubili državnozborske in predsedniške volitve, tudi na lokalnih volitvah so izgubili nekaj svetnikov, in še referendume, potem je to očitno politika, ki ne uživa podpore. Normalen politik bi tukaj potegnil kakšne odločitve iz tega." Niti ne gre samo za to, da bi morali zamenjati Janšo na vrhu stranke, gre za potrebo po spremembi politike, ki na volitvah ne more priti nikamor, dodaja Zorko: "Če ne bo razmisleka o tem, kaj zdaj, bodo zanje sledili samo še porazi."
