Ali je treba Rusom prepovedati turistična potovanja v Evropsko unijo?

Da pozorno spremljajo stališča posameznih držav članic Evropske unije (EU) glede predloga o ukinitvi vizumov za ruske državljane, odgovarjajo iz slovenskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) na naše vprašanje o slovenskem stališču do predloga, da bi zaradi ruske agresije na Ukrajino povezava prepovedala turistična potovanja v svoje članice.

"Ugotavljamo, da je obseg našega vizumskega poslovanja z ruskimi državljani ob sprejetih omejitvah že zdaj le med 10 in 15 odstotki tistega, kar je bil pred vojaško agresijo," so poudarili v ministrstvu.

Ne zoper prebivalstvo

Trenutno so iz izvajanja sporazuma o vizumskih olajšavah izvzete posamezne kategorije, torej imetniki diplomatskih potnih listov, poslovneži, delegacije, so dodali. "Obravnava vlog za dovoljenja za prebivanje zaposlitev, delo in študij za zdaj ni omejena. Podpiramo prizadevanja za skupno stališče EU. To stališče bomo izvajale vse članice. Dosedanji ukrepi EU niso bili usmerjeni proti ruskemu prebivalstvu, ampak proti ruski oblasti in njenim podpornikom. Tudi prihodnje sankcije naj imajo za cilj ohranjanje pritiska na ruske oblasti, da zaustavijo vojaško agresijo, ne pa da bi čezmerno prizadele celotno prebivalstvo," so zapisali na MZZ. Končno stališče in odločitev bo seveda sprejela slovenska vlada na predlog MZZ in ministrstva za notranje zadeve, ki imata pristojnost za odločanje o vizumskih režimih, so pojasnili.

Da glede uvedbe prepovedi vstopa za ruske turiste, kar naj bi bil odgovor na rusko agresijo nad Ukrajino, v EU ni enotnosti, se je izkazalo tudi predsinočnjim na srečanju nemškega kanclerja Olafa Scholza s premierji nordijskih držav v Oslu, piše Slovenska tiskovna agencija. Scholz se je izrekel proti prepovedi vstopa v EU za ruske državljane, pri čemer je izpostavil tiste, ki bežijo pred režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina: "Odločitve, ki jih sprejemamo, jim ne bi smele otežiti iskanja svobode in odhoda iz države, da bi pobegnili pred diktatorjem v Rusiji. To ni vojna ruskega naroda, to je Putinova vojna." Toda finska premierka Sanna Marin mu je ugovarjala. "Ruski državljani niso začeli vojne, a moramo se zavedati, da podpirajo vojno. Ni prav, da lahko ruski državljani kot turisti vstopajo v EU in območje schengna in si ogledujejo znamenitosti, medtem ko Rusija ubija ljudi v Ukrajini," je njene besede prenesla nemška tiskovna agencije DPA. Tako je ponovila poziv, ki ga je pred dnevi podala skupaj z Estonijo.

Finska že ukrepa

Včeraj je finska vlada že sporočila, da bo država s 1. septembrom omejila število izdanih turističnih vizumov za ruske državljane na deset odstotkov sedanjega. V ta namen kanijo skrajšati delovni čas uradov, kjer se oddajo vloge za turistične vizume, saj da popolna prepoved na podlagi državljanstva ni mogoča. "To pomeni, da bodo imele druge vrste vizumov - obiski sorodnikov, delo, študij - prednost in jim bomo namenili več časa," je v Helsinkih pojasnil finski zunanji minister Pekka Haavisto. Finska bo preučila tudi možnost uvedbe posebne kategorije humanitarnih vizumov, ki jih trenutno nima, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Haavisto je napovedal še, da se Finska zavzema za prekinitev sporazuma EU z Rusijo o poenostavitvi vizumskih postopkov. Cena turističnih vizumov bi se tako s 35 evrov zvišala na 80 evrov. To bo Finska poudarila tudi 30. avgusta na srečanju zunanjih ministrov EU na Češkem. Finska je doslej bila edina ruska soseda v EU, ki še ni omejila turističnih vizumov za ruske državljane. Finska dnevno obravnava približno 1000 ruskih prošenj za vizum. Čeprav so številke precej nižje od tistih iz obdobja pred covidom-19, je mejo med Rusijo in Finsko julija prečkalo več kot 230.000 Rusov.

Češka je medtem sporočila, da bi lahko bila splošna prepoved izdaje vizumov za vse ruske državljane naslednja v nizu sankcij EU zaradi invazije v Ukrajini. Razumevanje za to je izrazila tudi danska premierka Mette Frederiksen. "Evropejcem, najbrž še zlasti Ukrajincem, se zdi čudno, da je Rusija napadla evropsko državo, istočasno pa sprejemamo turiste iz te države," je dejala na srečanju v Oslu.​ Švedska premierka je previdno sporočila, da mora njena vlada o tem stališče šele izoblikovati. "Argumenti na obeh straneh so močni," je pripomnila. Premier Norveške Jonas Gahr Store, čigar država sicer ni v EU, je dejal, da bo Oslo podprl kakršnokoli skupno ukrepanje.