(AKTUALNO) Prostovoljcev več, kot jih na terenu potrebujejo: Vsi naenkrat ne moremo pomagati, kako torej ravnati?

Razmere zaradi posledic poplav in plazenja tal se izboljšujejo, nikakor pa ne moremo reči, da se normalizirajo, pravi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Še vedno so nekatera območja pod velikimi nanosi naplavin, ki jih čistijo pripadniki različnih struktur, vključno s prostovoljci. Slednjih pa je, kot kaže, več, kot jih na terenu potrebujejo. V aplikacijo poplave2023.urszr.si se je vpisalo skoraj že 30 tisoč oseb. Iz prizadetih občin sporočajo, da vlada nekaj zmede, kdo in kako sploh lahko pomaga in kako je z dovolilnicami.

Omejitve zaradi varnosti

Srečko Šestan se zahvaljuje vsem, ki so že, ki še in ki še bodo pomagali, ob tem pa poudarja, da morajo pri razporejanju sil pomoči poskrbeti tudi za varnost prostovoljcev. Zato je izdal odredbo o omejitvi gibanja na nevarnih območjih. "Seveda 100-odstotne varnosti ni, tega se zavedamo, a vseeno je naša naloga, da to storimo," je dejal. Območja, ki so nevarna zaradi posledic poplav in plazov ter intervencije, ki poteka, sta na Koroškem Črna na Koroškem in Mežica, v zahodni štajerski regiji pa Solčava, Luče in Mozirje. "Na teh območjih so kamioni, bagri, voda, blato, plazovi ... Vsega je, in da ne bomo koga izpostavili tem nevarnostim po nepotrebnem, je seveda tam treba imeti določen red, treba je imeti tudi optimalno število ljudi, nikakor ne preveliko." Na omenjenih območjih bodo policija, gasilci in člani civilne zaščite postavili kontrolne točke pred vstopom v območja. Tisti, ki bodo prišli nenajavljeno, in bodo predstavljali presežek tega, kar občine na določenem območju potrebujejo, jih bodo preusmerili na druga območja.

Vsa druga območja, ki so jih prizadele poplave in ni jih malo, spomni Šestan, nimajo nadzorovanega gibanja oziroma vstopa, ker tam ni prej omenjenih nevarnosti. Vseeno pa Šestan priporoča, da se tudi za ta območja tisti, ki bi želeli pomagati, dogovorijo bodisi z občino, sorodnikom, sorodno inštitucijo, torej, da gredo na območje ciljno. "Nikakor pa ne svetujem, ne morem pa prepovedati, posameznih napotitev. Zaželene so skupinske, organizirane napotitve, seveda bi bilo lepše za vse nas, da bi bile najavljene skozi aplikacijo Poplave 2023, ni pa to pogoj," pojasnjuje Šestan. Občine - tako so se organizirale nekatere občine na Celjskem - bodo točno vedele, kdaj bodo imeli zadosti prostovoljcev. "Veliko dni še bo, bojim se, da preveč, ko bomo lahko pomagali tem ljudem, zato se organizirajmo tako, da bo pomoč še bolj ustrezna. Zahvala vsem, ki ponujajo pomoč, ampak vsi naenkrat ne moremo pomagati." Šestan še dodaja, da imajo trenutno tudi dovolj donacij hrane in pijače.

Najprej pokličejo tiste, ki so lokacijsko blizu

Kako pa sploh deluje aplikacija Poplave 2023? "Vsaka oseba, ki se prijavi, smo ji hvaležni, da odpira vrata pomoči. A to pomoč mora nekdo tudi potrebovati. Mi dobivamo zahteve od pristojnih organov, v vsakem primeru gre to preko občine. Občina je edina, ki ve, kakšne potrebe ima, jih zna oceniti. Če potrebujejo deset ljudi, jih ne more priti 30 tisoč. Občine potrebe sporočijo preko sistema civilne zaščite v obliki zahtevka. Mi združimo potrebe z ljudmi, ki so se prijavili. Pri tem pa skušamo uporabiti načelo kmečke pameti," razlaga Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, ki je prevzel usklajevanje aktivnosti pomoči. V sistemu tako med prijavljenimi za pomoč najprej poiščejo tiste z naslovi, ki so blizu območja, kjer potrebujejo prostovoljce, šele nato tiste iz bolj oddaljenih krajev. "Da ne obremenjujemo cest in transferjev," izpostavi sogovornik. Ko dobijo zadostno količino ljudi, jih obvestijo. Na telefon oziroma elektronsko pošto jim pošljejo delovni nalog z informacijami, kje in kdaj ter komu se javijo, o vsem je obveščena tudi kontaktna oseba, ki jih bo sprejela. O tem, koliko ljudi bodo potrebovali ta konec tedna in v prihodnjih dneh, je nemogoče govoriti, ker številke sproti prilagajajo, Curk zagotavlja le, da bodo vsi zahtevki obdelani, prav tako pa, da sistem za zdaj dobro deluje.