Vizionar?

Razlogi so bili različni: ker se je zdelo, da ne najde prave poti oziroma načinov, s katerim bi svoje italijansko-ameriško avtomobilsko cesarstvo pripeljal do večje učinkovitosti, ker je svoje predloge posredoval precej mimo ustaljenih oblik in navad, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se ni podrejal ustaljeni obliki nastopanja in oblačenja - menda je kravato zavezal le za obisk Vatikana. Morda je bila še največje skepse deležna njegova trditev, da bo svet čez čas obvladovalo le pet ali šest avtomobilskih korporacij.
Sergio Marchionne, lani preminuli prvi mož koncerna Fiat Chrysler Automobiles (FCA), je o tem govoril že pred davnimi leti. Nameravana poroka FCA in francoskega Renaulta vsaj malo pritrjuje tej njegovi ideji, pri čemer je na dlani, zakaj: avtomobilske tovarne vlagajo ogromne denarje, da bi ohranile svojo konkurenčnost, ki jo prinašajo (in zahtevajo) predvsem električni avtomobili, avtonomna vozila, ostrejši okoljski predpisi in še marsikaj. Le največji bodo zmogli breme silnih milijard prenesti brez resne škode. Že vse od slovite afere Dieselgate, ki je pretresla ne le avtomobilski, pač pa precejšen dela sveta, je jasno, da je avtomobilska industrija pred izzivi, o katerih se ji pred tem še sanjalo ni. Marsikaj se je obrnilo na glavo, avtomobilska industrija, pogosto motor nacionalnih gospodarstev, išče poti, kako se znajti v novih okoliščinah. Morda bo napovedana italijansko-francosko-ameriška avtomobilska naveza, ki bo seveda morala premagati številne ovire, nekakšen lakmusov papir prihodnjega dogajanja v avtomobilski industriji. Res je, da se nekatere povezave v preteklosti - v spominu ostaja tista med Daimlerjem AG in Chryslerjem, pa tudi sedanja zveza Renault-Nissan-Mitsubishi - končale klavrno ali niso vzorne, ampak druge poti verjetno ni.
Če bo res prišlo do združitve FCA in Renaulta in kasneje še do kakšne, si bo lahko Marchionne tam nekje rekel, da je bil vizionar - čeprav brez kravate ...