Janez Kovačič
Evropska unija je v lanskem letu pokazala veliko ambicioznost pri varovanju okolja, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigrali alternativni pogoni oziroma ali predvsem električni avtomobili. Čeprav podatki o deležih teh vozil v posameznih državah in v celotni Evropski uniji seveda še niso znani (in je po tej strani kar precej zmede), pa je povsem nesporno, da se povečujejo. Ob tem Acea, združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov, ugotavlja bolj ali manj znano: delež električnih vozil in priključnih hibridov (njihova statistika jih šteje kot enotno kategorijo z oznako ECVs) je v veliki odvisnosti od globine žepa ali bruto družbenega proizvoda na prebivalca. To ne more biti posebej presenetljivo, saj so dokaj visoke cene teh vozil eden od pomembnih razlogov njihovega obotavljivega uveljavljanja – navkljub spodbudam v številnih državah EU.
Kako je bilo v Sloveniji oziroma pri sosedah ter v približno primerljivih državah?
Po podatkih ACEA je bil delež ECVs v lanskih prvih šestih mesecih nekako 0,6-odstoten. V tem pogledu so bili pred nami Madžari z odstotnim deležem, v Avstriji je bil ta delež dvoodstoten, v Italiji vsega 0,2 odstotka, ni pa podatka za Hrvaško – čeprav je že nekaj časa članica EU, pa še za katero drugo članico. Dokaj skromni so bili v tem pogledu na Slovaškem in Češkem (0,2 oziroma 0,1 odstotka), na Portugalskem pa bistveno boljši (1,8 odstotka).
Kako je na največjih avtomobilskih trgih oziroma tistih, ki imajo višji BDP na prebivalca?
Italijo smo že omenili, v Španiji je bil delež ECVs točno takšen kot pri nas (0,6 odstotka), je pa bilo bistveno bolje v Franciji (1,7 odstotka), v Nemčiji (1,6 odstotka) in v Veliki Britaniji, kjer je bil tržni delež teh vozil 1,9 odstotka. V svoji kategoriji so najbogatejše države EU in seveda Švica in Norveška, ki sta pridruženi članici. V Belgiji je bil delež ECVs 2,6-odstoten, na Nizozemskem desetinsko višji, na Švedskem je presegal pet odstotkov (točno 5,2), finski delež je bil 2,6-odstoten, medtem ko nekoliko preseneča Danska, ki je nekakšna črna ovca v tej druščini (0,6 odstotka). Kot je že precej časa znano, je v Evropi daleč pred vsemi Norveška, kjer je bil delež teh vozil malenkost pod 40 odstotkov, njihov BDP na prebivalca pa je 67 tisoč evrov oziroma več kot dvakrat višji od povprečja EU. Torej navdušenost nad ECVs ni zelo presenetljiva, čeprav je prav povedati, da Norvežani svojo visoko okoljsko zavest tudi v tem primeru gradijo na nafti; v Švici je tržni delež električno gnanih vozil in priključnih hibridov na skandinavski ravni, saj znaša 2,7 odstotka.
