Janez Kovačič
Majhni športni terenci, med njimi tudi renault captur, so lani prevladovali nad vsemi drugimi. Nič ne kaže, da bi se navdušenje nad temi avtomobili kaj kmalu uneslo.
Čeprav se je na začetku preteklega leta zdelo, da bo to vsaj v avtomobilskem pogledu boljše, kot je bilo 2020., se to ni zgodilo. Na slovenskem trgu je bilo lani prodanih 53.988 osebnih avtomobilov. To je bilo za komaj zaznavnega 0,5 odstotka več kot leto prej. Dokaj pičla je bila tudi rast prodaje električnih baterijskih vozil (plus 3,3 odstotka), majhni športni terenci (SUV) so po obsegu prodaje (10.479) prekosili razred manjših avtomobilov (8573), občutno pa se je povečala le prodaja nekaterih dragih osebnih avtomobilov.
Najboljši prodajni mesec v letu 2021 je bil marec, ko je bilo po statistiki sekcije za osebna motorna vozila pri TZS prodanih 7067 novih osebnih avtomobilov. Najskromnejši je bil december (2543 vozil), čeprav je bila prodaja boljša za 8,3 odstotka v primerjavi s predlanskim decembrom. Športni terenci različnih razredov (majhni, srednje veliki, veliki in prestižni) se niso nič upehali, njihov skupni tržni delež je bil lani 43-odstoten. Majhni športni terenci (VW T-cross, renault captur ipd.) so šli bolje v promet kot majhni avtomobili (renault clio, VW polo ipd.), prav tako se je nad njimi navdušilo več kupcev kot nad avtomobili nižjega srednjega razreda (opel astra, peugeot 308, VW golf ipd.).
Volkswagen ID.4 je bil lani slovenski električni baterijski prvak. V finišu je premagal teslo 3, ki je bila pretežni del leta pred vso konkurenco.
Med tovarnami je bil lani v ospredju nemški Volkswagen, katerega rezultat je malenkost skromnejši kot predlani. Precej presenetljiv je padec Renaulta, ki je tudi pri nas v procesu reorganizacije, saj prodaja svojo prodajno mrežo v okviru Renaulta Adriatic. Toda to verjetno ne more biti edini ali najpomembnejši razlog za tako velik negativen predznak v letu 2021. Nekoliko preseneča tudi negativen končni izid romunske Dacie (glej tabelo), kar pa je verjetno predvsem posledica zadreg pri dobavi. Škoda je pri nas stabilna, napredujeta obe južnokorejski tovarni, torej Hyundai in Kia, kar pa tudi ni vesoljna novost.
Lestvica najbolje prodajanih avtomobilov potrjuje zadrego Renaulta. Clio ostaja slovenski tržni prvak, toda padec obsega prodaje je presunljiv. Ni mogoče spregledati, da so med deseterico najbolje prodajanih kar štirje volkswagni in sedem športnih terencev, kar na najbolj ilustrativen način potrjuje njihovo prevlado tudi na slovenskem avtomobilskem prostoru.
7067 avtomobilov so prodali lanskega marca, ki je bil najuspešnejši mesec v 2021.
Seveda ni mogoče mimo elektrificiranih avtomobilov, razreda oziroma skupine, ki jo sestavljajo električni baterijski avtomobili (EBA), hibridi in priključni hibridi. Ker EU, njena okoljska strategija in tudi tovarne najbolj stavijo na EBA, so ti v ospredju. Lani jih je bilo pri nas prodanih 1689, predlani pa 1634, kar je skromno povečanje. Razlogi so znani – nekonkurenčne cene, doseg, infrastruktura in še kaj. Je pa po svoje zanimiva lestvica najbolje prodajanih EBA. V finišu je zmagal Volkswagnov ID.4 (217 vozil), ki je tako za pičli dve vozili prekosil teslo 3, ki je bila lani sicer najbolje prodajani električni avto tako v EU oziroma v Evropi kot na vsej obli. Zadovoljivo sta šla v tem razredu v promet tudi renault zoe in novomeški električni twingo, pa hyundai kona ipd.
Eden najdražjih ali morda najdražji avto, ki je bil lani prodan pri nas, je znameniti ferrari SF 90 stradale. Verjetno se to ne bi zgodilo, če bi še naprej veljal nekdaj znameniti dodatni davek na motorna vozila, ki je preminil lani.
Dober posel z LGV
Lahka gospodarska vozila (LGV) so vedno v kar globoki senci osebnih avtomobilov, čeprav so dokaj pomemben kazalnik splošnega gospodarskega stanja. Njihova lanska prodaja je bila za več kot spodobnih 20,5 odstotka večja od predlanske, saj je bilo prodanih 9687 vozil. Najbolje je šel v promet ford transit custom (1313 vozil), sledila sta dva renaulta (master in trafic), svoje kupce pa so imeli tudi VW crafter, peugeot boxer, pa citroën jumper ipd.
Lani je pomahal v slovo znameniti dodatni davek na tista motorna vozila, katerih prostornina motorja je presegla 2500 kubičnih centimetrov. Vse kaže, da je to precej blagodejno delovalo na posel s temi avtomobili. Pa ne gre le za tiste avtomobile oziroma tovarne, ki pri nas veljajo za prestižne (Mercedes-Benz, Audi, BMW, Volvo ipd.) in so lani beležile malenkosten padec ali prav takšen vzpon prodaje, pač pa tudi za druge. Tako je nemški Porsche lani pri nas za svoje avtomobile našel 132 kupcev, kar je skoraj še enkrat toliko kot leto prej (77). Tudi prodaja športnih izvedenk nekaterih BMW-jev (denimo M5), pa AMG-variant Mercedes-Benza je precej poskočila, za povrh pa sta bila prodana tudi dva ferrarija, SF 90 stradale in F8 tributo. Prvi v osnovni izvedenki stane kakšnih 470 tisoč evrov, drugi vsaj okoli 250 tisoč evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
