Prodaja avtomobilov v Sloveniji: Letos tako kot lani, nadaljuje se ofenziva športnih terencev

Desetmesečni podatki o prodaji osebnih avtomobilov na slovenskem trgu so že dovolj za precej točno domnevo oziroma napoved, kako se bo končalo letošnje leto. Letošnji posel v omenjenem času je bil v primerjavi z lanskim tako rekoč enak oziroma za pičlih 0,9 odstotka manjši. Če se ne bo zgodilo nič posebej dramatičnega, bo torej leto 2021 enako letu 2020. Toda hkrati s tem se potrjujejo nekatere spremembe oziroma trendi, ki niso le letošnji.

V letošnjih desetih mesecih je bilo pri nas prodanih 47.319 osebnih avtomobilov. Ker večino evropskih tovarn tarejo težave s polprevodniki, ni računati, da se bo v zadnjih dveh letošnjih mesecih prodaja občutno povečala - bolj verjetno je, da bo še nekaj manjša. Se je pa letos nadaljeval trend, ki je bil opazen že lani in je po drugi strani povsem primerljiv s tistim, kar opažajo oziroma se dogaja tudi na drugih evropskih trgih. Športni terenci (SUV) so še naprej v velikem tržnem zagonu. Če seštejemo vse, potem je njihov letošnji tržni delež kar 43,1-odstoten. Po podatkih sekcije za motorna vozila pri TZS je bolj ali manj očitno, da se v SUV-razrede veliko bolj kot prej selijo zlasti kupci avtomobilov nižjega in nižjega srednjega razreda. Gre torej za pomemben premik, saj sta bila to v zadnjih desetletjih razreda, v katerih je bil posel največji.

Toda tudi med športnimi terenci obstajajo razlike. Največja je bila prodaja malih SUV-jev (VW T-cross, renault captur in podobno), prav izjemno ni zaostajala prodaja srednje velikih (dacia duster, škoda karoq in podobno), svoje pa so dodali veliki SUV-ji (VW tiguan, kia sportage in podobno). To se kaže tudi v vse bolj enotni ponudbi avtomobilskih tovarn, ki so zelo usmerjene na različne športne terence, medtem ko so klasični avtomobili precej v ozadju in se tovarne osredotočajo bolj ali manj le na prenovo že znanih modelov. Glede na to, da se tako rekoč vse avtomobilske tovarne ob SUV-jih osredotočajo tudi na elektrificirane avtomobile in znotraj teh predvsem na električna baterijska vozila (EBV), je nujen pogled na ta del slovenskega avtomobilskega trga. Izjemnih sprememb ni, desetmesečni podatki kažejo podobo, ki ni posebej presenetljiva. EBV si zelo počasi utirajo pot med slovenske kupce, kar ob cenah in vsem drugem (polnilna infrastruktura, cena elektrike in drugo) tudi ne more biti vesoljno presenečenje. V letošnjih desetih mesecih se je za te avtomobile pri nas odločilo 1345 kupcev (lani 1282). To pomeni, da je njihov tržni delež nekako 2,8-odstoten, kar je malo ali skromno. Kot smo na straneh Šeste prestave že pisali, gre lovorika najbolje prodajanega EBV v tem času tesli 3 (letos 187, lani 44), sledita volkswagen ID.4 (179, 0) in renault zoe (160, 272). Je pa res, da gredo precej bolj v promet hibridi (letos 2398, lani 1305), in to kljub temu da pri nas njihove prodaje ne spodbujamo s subvencijami. Še bolj v ozadju so priključni hibridi (PHEV), kjer je cena prav tako ključni dejavnik, subvencije zanje pa tudi ne obstajajo (letos 162, lani 10). Kako spremeniti oziroma pospešiti prodajo EBV in nasploh elektrificiranih avtomobilov v luči evropske zelene strategije, je vprašanje ta hip brez pametnega odgovora.

Sicer pa desetmesečno obdobje ni postreglo s kakšnimi drugimi drama tičnimi spremembami. Med tovarnami je v ospredju nemški Volkswagen (letos 7672, lani 7360 avtomobilov). Opazen je zaostanek francoskega Renaulta (5441, 7642), kar utegne biti tudi posledica napovedanih lastniških sprememb v slovenski organizaciji prodajne mreže. Zelo stabilna je češka Škoda, potem pa se za to trojico uvrščajo tovarne, ki po obsegu prodaje že precej zaostajajo (Hyundai, Peugeot, Kia in tako naprej). Med tako imenovanimi premijskimi tovarnami je po desetih mesecih v ospredju Audi (letos 1260, lani 919), bolj zaostaja BMW (1072, 943), še bolj pa Mercedes-Benz (762, 842).