''Slovenske avtoceste so zelo varne''

Miran Varga Miran Varga
29.07.2019 02:47

Več kot polovica cestnega prometa v državi se opravi po avtocestah, kjer promet povprečno vsako leto zraste za 5 odstotkov. V DARS z različnimi ukrepi skrbijo, da takšno rast preprečijo pri številkah o nesrečah, poškodovanih in mrtvih. Pogovarjali smo se z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti v DARS.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dars

Avtoceste že tradicionalno veljajo za najvarnejše ceste v državi, vsaj glede na statistiko prometnih nesreč in smrtnih žrtev. Pa vendar – ali bi lahko bila prometna varnost na avtocestah še boljša?
Možnosti za dodatno višanje varnosti na avtocestah je še veliko. Nanjo pa ne vplivamo leupravljavci avtocest temveč večinoma vozniki in sopotniki. Opažamo velik delež smrtnih nesreč, kjer je dejavnik voznik. V letošnjem letu beležimo smrtne nesreče na avtocestahzaradi vožnje v nasprotno smer, prečkanja avtoceste, velikih hitrosti avtomobilov in motorjev.
Kam se po varnosti avtocestnega prometa uvršča Slovenija, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami?
Slovenija se uvršča med države, kjer je varnost na avtocestah zelo dobra. Predvsem po zaslugi sodobnih sistemov, ki so nameščeni ob, v in nad avtocesto. Sistemi za nadzor in vodenje prometa skrbijo za zbiranje podatkov o prometu in vremenu, prožijo različne alarme, v nadzornih centrih pa se izvajajo različni scenariji vodenja prometa in reševanja nevarnih situacij. Posebej predorski sistemi so v Sloveniji na zelo visokem nivoju.
Naraščajoči trendi osebnega in tovornega prometa vsekakor niso dober obet za prometno varnost. Slovenskim avtocestam marsikje že pošteno manjka tretji vozni pas. Mar načrtujete njegovo gradnjo?
Preobremenjenost avtocest je očitna predvsem v ljubljanskem avtocestnem sistemu, kjer sta najbolj obremenjena odseka primorske in štajerske avtoceste predvidena za obnovo. Tu bomo v prihodnje zagotovili vožnjo tudi po tretjem pasu. Odločiti se moramo le, ali bo vožnja stalna (v tem primeru bomo morali omejiti hitrost na 100 km/h), ali pa bomo pasodpirali s pomočjo sistemov za nadzor in vodenje prometa (v tem primeru bo odsek vozen 130 km/h do časa, ko se bo sprostil odstavni pas z vožnjo 100 km/h). Trenutno se ukvarjamo s simulacijami prometa, kjer nas najbolj skrbi dogajanje na avtocestnih razcepih in samem ljubljanskem obroču.
Na avtocestni relaciji med Ljubljano in Mariborom skorajda ne mine dan brez prometne nesreče. Zakaj se to dogaja in kako bi pogostost nastanka prometnih nesreč lahko zmanjšali?
Prometne nesreče na omenjenem odseku so večinoma posledica prevelikih hitrosti in premajhne varnostne razdalje. Manjši trk v jutranji prometni konici povzroči večurni kolaps, zato pa je prilagajanje varnostne razdalje zelo pomembno. Naslednji večji dejavnik so nesreče tovornih vozil, kjer pa je odprava posledic daljša. Nesreče bi lahko zmanjšali na način, da so vozniki tovornih vozil spočiti, da so vozila brezhibna in tovor pravilno pritrjen ter da vsi upoštevamo hitrostne omejitve in prilagajamo varnostno razdaljo.
Kaj lahko storite upravljavci?
Zbiramo podatke o prometnem dogajanju, jih nenehno analiziramo in pripravljamo ukrepe – ti so tehnične, organizacijske in preventivne narave. Med tehnične ukrepe spadajo predvsem nove tehnologije zaznavanja dogodkov (kamere, detektorji, vremenske postaje), tehnologije v nadzornih centrih (alarmi za vožnje v nasprotno smer, alarmi previsokih vozil, alarmi nesreč v predorih itd.) in tehnologije informiranja ter vodenja prometa (spremenljivi znaki, aplikacija, obveščanje preko radia). Uvajamo tudi napredne tehnologije, s katerimi pilotno preizkušamo sisteme, ki bodo v prihodnosti upravljali vožnjo samovozečih vozil. V okviru organizacijskih ukrepov pa skupaj z intervencijskimi službami izvajamo redne reševalne vaje in analize reševanja nesreč, ugotovitve pa uporabimo pri optimiziranju postopkov reševanja. Po kriteriju odkrivanja varnostnega dogodka in hitrosti aktiviranja intervencijskih (reševalnih) služb smo v svetovnem vrhu. DARS ima zelo dobro organizirane ekipe, ki v režimu 24/7/365 spremljajo stanje prometa na avtocestah, prav tako spremljamo stanje tudi na širšem sistemu avtocest sosednjih držav. Nadzorni centri imajo direktno povezavo z gasilci in reševalci, njihov odziv je izjemno hiter.
K pretočnosti prometa verjetno pozitivno prispeva tudi odstranitev cestninskih postaj?
Vsekakor. V teku je rušenje cestninske postaje Vransko, sledijo Kompolje, Tepanje, Dragotinci in Pesnica. V sklopu preurejanja platojev cestninskih postaj načrtujemo vzpostavitev nadzornih točk Pesnica in Prepolje, kjer bomo postavili sklop spremenljive signalizacije, ki bo namenjena izločanju in nadzoru določene vrste vozil. Tako bomo na teh poleg nadzornih točk pridobili tudi nove kamere in spremenljive znake, s katerimi bomo opozarjali in vodili promet.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta