Prodaja avtomobilov: Evropa zelo zadržana

Prodaja osebnih avtomobilov, še bolj pa gospodarskih vozil, je lakmusov papir splošnega (gospodarskega) stanja. Plusi dokazujejo zaupanje potrošnikov, kajti avto je trajnejša potrošna dobrina, ki zahteva malo bolj premišljen nakup. Po letošnjih desetih mesecih je mogoče s tega zornega kota zaključiti, da je Evropa v tem pogledu zadržana, pravzaprav previdna. Prodaja osebnih avtomobilov se je v tem času povečala za precej skromnih 1,6 odstotka.
Letos je posel z osebnimi avtomobili precej nihal, septembra in oktobra pa je bil v znaku minusa. V devetem letošnjem mesecu se je prodaja glede na lanski september znižala za res visokih 23,5 odstotka, padanje se je nadaljevalo oktobra (7,3 odstotka manj), vse pa kaže, da je bilo tako tudi novembra. Razlaga je precej verodostojna: zaradi uvedbe novega protokola o izpušnih plinih in porabi WLTP, ki je začel veljati 1. septembra, je imelo veliko tovarn težave pri dobavi, deloma pa se je ta trend nadaljeval tudi oktobra. Trditev je dovolj verjetna tudi zaradi tega, ker je bil avgust, običajno prodaji nove pločevine precej nenaklonjen mesec, izjemno dober, saj je prodaja zrasla za 31,2 odstotka. Nesporno namreč je, da protokol WLTP ni prinesel zgolj novih vrednosti, pač pa je ali šele bo podražil marsikateri avtomobil. In zato so tisti, ki so imeli namen kupiti novo vozilo, nekoliko pohiteli. Vprašanje pa je, kako razložiti morebitno padanje prodaje tudi novembra (podatki za številne trge ta hip še niso znani) oziroma decembra.

Globok in pričakovan padec Velike Britanije

V letošnjih desetih mesecih je bila prodaja na večini evropskih trgov ugodnejša kot v primerljivem lanskem obdobju. V ospredju so predvsem veliki trgi, kjer pa je bilo obnaša kupcev dokaj različno. Nemčija kot največji in najpomembnejši evropski trg se je izkazala s skromnim plusom (1,4 več), najbolj navdušeni nad nakupom novega avtomobila so bili v Španiji (deset odstotkov več), pa tudi v Franciji jim je šlo kar dobro (plus 5,7 odstotka). Pač pa v Italiji ni bilo pravega veselja (minus 3,2 odstotka), medtem ko je v globoki krizi trg avtomobilov v Veliki Britaniji (minus 7,2 odstotka), kar pa je lahko posebno presenečenje le za redke. Tamkajšnja avtomobilska industrija je nedvomno pred velikimi izzivi, pa naj se brexit opravi tako ali drugače. Dejstvo namreč je, da so zmogljivosti za domači trg prevelike, še nekaj časa pa ne bo jasno, pod kakšnimi pogoji bodo Britanci izvažali na trge EU, kar je zanje ključnega pomena.
V letošnjem letu je med vsemi trgi EU največji plus zabeležila Litva, kjer se je prodaja povečala za 26,4 odstotka, toda količina prodanih avtomobilov je skromna. Najbolj je, kot že zapisano, padel britanski trg. Slovenija je v tem pogledu med državami z zmerno rastjo, kar utegne biti za nekatere dober podatek, saj naj bi dokazoval premišljenost in treznost. Je pa obseg prodaje v primerjavi z nekaterimi drugimi, po številu prebivalcev precej številnejšimi in po BDP primerljivimi državami (Slovaška, Portugalska, Češka, Madžarska) nam v prid oziroma potrjuje trditev o kar precejšnji navdušenosti Slovencev nad novo avtomobilsko pločevino.

Izjemna Opel in Vauxhall

Zanimiv oziroma precej ilustrativen je pogled na lestvico prodaje po avtomobilskih tovarnah oziroma skupinah. Največ je letos prodala skupina Volkswagen, pri čemer pa kaže omeniti vsaj dve podrobnosti: ingolstadtski Audi, sestavni del nemške premijske trojke, se letos srečuje s kar precejšnjimi težavami. Številke o prodaji ne kažejo finančnega izplena - ta bo letos zaradi nedavno izrečene kazni 800 milijonov evrov (zaradi nepravilnosti v aferi Dieselgate) vsekakor precej slabši kot lanski. Na drugi strani je španski Seat, ki je prerojen in ima pred seboj najuspešnejše čase v vsej svoji zgodovini.
Zelo zadovoljni morajo biti z letošnjim poslom pri francoski skupini PSA. Od lani je v njihovem lastniškem naročju tudi nemški Opel oziroma britanski Vauxhall, ki sta bila prej sestavni del ameriškega General Motorsa (GM). Očitno je, da sta tovarni zajeli veter v jadra, kajti letos se je njuna prodaja povečala za skoraj 257 odstotkov. Še bolj pomembno je, da so tudi dosedanji finančni rezultati zelo ugodni - dosežek, ki ga pri GM ni bilo dolga desetletja. Po drugi strani pa je očitno, da DS kot samostojna znamka znotraj skupine počasi izgublja tla pod nogami in je torej vprašanje, kakšna bo njena prihodnost. Še stavek o Renaultu, ki je za nas pomemben tudi zato, ker je lastnik novomeškega Revoza. Letošnji rezultat ni izjemen, je pa očitno, da skupino precej poganja romunska Dacia.
FCA ali Fiat Chrysler Automobiles ni v dobrem položaju, vsaj po letošnjih desetih mesecih ne. Nenadna smrt Sergia Marchionneja, nekdanjega prvega moža skupine, bo gotovo vplivala tudi na prihodnjo usodo te italijansko-ameriške korporacije. Kaj se bo zgodilo z Lancio, ki počasi usiha, je nejasno, pa tudi Alfa Romeo, tovarna, s katero je imel Marchionne velike načrte, ne najde pravega prostora pod evropskim avtomobilskim soncem. Zdi se, da je samo vprašanje časa, kdaj bo FCA vsaj za skupino Fiat objavil podoben načrt prestrukturiranja kot ameriški General Motors, ki naj bi zaprl pet ali šest tovarn in odpustil 15 tisoč delavcev. Je pa po drugi strani razveseljiv dober rezultat ameriškega Jeepa, ki je letos bistveno povečal svojo prodajo in s tem postal najuspešnejša ameriška tovarna na evropskih tleh - če zanemarimo evropski del Forda.

Premijski boj na relaciji Stuttgart-München

Med premijskimi tovarnami se bije ogorčen boj predvsem med nemškima konkurentoma Mercedes-Benzom in BMW, medtem ko ima Audi druge težave. Skupina BMW je po desetih mesecih v prednosti pred skupino Daimler AG, toda neposredna primerjava med Mercedes-Benzom in BMW kaže na malenkostno prednost tovarne iz Stuttgarta. Obe tovarni sta desetmesečno obdobje zaključili z minusom, toda utegne se ponoviti 2017., ko je Mercedes-Benz po dolgih letih prehitel BMW. Še nekaj o japonskih in južnokorejskih tovarnah. Lovoriko najuspešnejše že dolgo nosi Toyota, ki je tudi letos zabeležila stabilno rast. Zanimiv je južnokorejski "dvoboj": Hyundai je kot lastnik Kie po eni strani zadovoljen s tem, kako gre "hčeri", po drugi pa tudi malce v skrbeh, kajti razlika se manjša.