Padec

Minulo sredo so v Münchnu vložili obtožnico proti nekdanjemu prvemu človeku nemškega Audija – ta je sestavni del koncerna Volkswagen (VW) – Rupertu Stadlerju. Obtožen je sodelovanja v znameniti aferi dieselgate oziroma "da se je že od septembra 2015 zavedal posledic nepravilnosti pri uporabi sporne programske opreme, vendar ni preprečil prodaje audijev oziroma volkswagnov". Pred dobrim letom je Stadler nekaj mesecev preživel v preiskovalnem zaporu, nekaj pred tem so mu podaljšali mandat, vendar je bila pogodba o zaposlitvi oziroma delu na vrhu kar znamenite ingolstadtske avtomobilske tovarne kmalu po aretaciji odpovedana. Tako se je končala kariera enega izmed bolj opaznih in tudi dovolj karizmatičnih vodilnih ljudi evropske avtomobilske industrije.
Rupert Stadler je bil pri koncernu Volkswagen že prej, preden se je 2007. "preselil" k hišnemu Audiju. Rojeni Bavarec v nasprotju s številnimi drugimi vodilnimi ljudmi zlasti nemške avtomobilske industrije po izobrazbi ni tehnik, temveč je končal družboslovno fakulteto v Augsburgu. K njegovemu dokaj hitremu vzponu v Volkswagnovi vodilni hierarhiji je gotovo veliko pripomogel tudi znameniti dr. Ferdinand Piëch, nekdaj prav tako prvi mož Audija, predvsem pa človek, ki je bil dolga leta nesporni vladar koncerna in brez katerega se tam ni moglo zgoditi prav nič. Stadler je bil namreč vodja Piëchovega kabineta, kmalu nato se je tako rekoč izstrelil na vodilno mesto Audija … Stadlerja sem srečeval na številnih tiskovnih konferencah, še posebej tistih, kjer je tovarna predstavljala svoje finančne rezultate. Vedno uglajen, malce germansko zadržan, tudi eleganten (kar sicer pri vodilnih ljudeh nemške avtomobilske industrije ni razumljivo samo po sebi), celo dostopen. V njegovem času se je Audi utrdil med nemško premijsko trojko – tehnično, cenovno, količinsko. Toda v zadnjem času malce zaostaja, vprašanje je, ali je to posledica dejstva, da je Stadler tam, kjer pač je.
Na mojem seznamu padlih vodilnih mož avtomobilske industrije, ki sem jih tako ali drugače srečeval (ne da bi jima segel v roke), sta ta hip vsaj dva – Carlos Ghosn (Renault-Nissan), ki ždi v japonskem preiskovalnem zaporu, in Rupert Stadler. Za moj okus je razlika v tistem, kar obtožujejo enega in drugega, precejšnja. Ampak za oba bo kar veljalo – napuh hodi pred padcem.