Na pot z avtom v vročini: Držite se starih pravil, ki (še) držijo

Vinko Kernc Vinko Kernc
10.07.2019 05:27

S poletjem pride vročina, ki pogosto ni neprijetna le za ljudi, pač pa tudi za avtomobil. Ni slabo biti pripravljen.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dobra klimatska naprava bo vse postorila sama, a je treba pametno nastaviti željeno temperaturo in zračne reže obrniti stran od potnikov.
Vinko Kernc

Avtomobil

Ko gre za avtomobil, kaj dosti ni moč postoriti. Vedno velja, da avtomobil najbolje prenaša kakršne koli tegobe, če je redno vzdrževan. V primeru vročih in močno osončenih dni velja preveriti gume in še posebej tlak v njih; sonce in vročina povzročita povečanje tlaka in velikih odstopanj (več kot 0,2 bara) gumarji ne priporočajo – (iz)meriti pa je treba podnevi in v času vročine, ne pa zvečer in v hladu. Gume so sicer vse boljše in čeravno se morda sliši smešno, še vedno velja, da jih kaže prekriti, kadar dlje stojijo na močno osončenem kraju.
Posebej pomembno je tudi, da je hladilni sistem v zdravem stanju, predvsem seveda hladilnik, ki ne sme biti poln nabrane umazanije, ker s tem znatno pade njegova hladilna sposobnost, kar lahko vodi tudi v okvaro motorja. Hladilni sistem tudi ne sme puščati in hladilne tekočine mora biti v njem med najmanjšo in največjo dovoljeno vrednostjo. Hkrati s hladilnim sistemom je prav preveriti tudi stanje klimatske naprave: njen hladilnik, stanje (količina) delovnega plina in tesnjenje sistema. Če ne vsako leto, je treba klimatsko napravo preveriti vsaj na dve leti.

Potniki

Še tako dober avtomobil sam ne more zagotoviti dobrega počutja potnikov, če tudi ti niso pripravljeni na vročino. Lahka oblačila so nujna, zadostna količina tekočine za pitje prav tako, saj žeje ne povzroča zgolj vročina, pač pa tudi suh zrak, ki ga ustvari klimatska naprava po daljšem delovanju. Vsako pot velja, če je le mogoče, začeti spočit in ne pregret. Ni slabo tudi, če je avtomobil pred začetkom vožnje karseda hladen.

30 stopinj Celzija je že precej neugodna temperatura. Tudi telo zdravega človeka je takrat močno obremenjeno, zato previdno v vročini!
Vinko Kernc

Klimatska naprava

Okusi so različni, želje še bolj, nekaj pa je tudi razlik v genetiki: odzivi na delovanje klimatske naprave ljudi so zelo različni. A vseeno za vse velja nekaj pravil.
Prvič, klimatska naprava naj deluje, a naj bo nastavljena razmeroma visoko, če se le da, kakih pet stopinj Celzija pod zunanjo temperaturo. Torej ne pretiravajte.
Drugič, reže naj ne bodo obrnjene neposredno v ljudi.
Tretjič, marsikdo bo ob prvem stiku z delovanjem (zmogljive) klimatske naprave v avtomobilu doživel neprijeten občutek v (osušenem) grlu in nosnih kanalih, zato ne zaženite klimatske naprave prvič v življenju v največji vročini. Telo se mora privaditi.
Četrtič, otroci so ravno toliko ali celo manj občutljivi na delovanje klimatske naprave kot odrasli, a vseeno redno spremljajte njihov odziv. Naj imajo ves čas pri roki vodo.

Daljša pot

Tehnično gledano je najbolje opraviti daljšo pot v enem mahu; s tem je delovanje avtomobila ves čas enakomerno in s tem je enakomerna tudi klima okoli potnikov. Vsako zaustavljanje in izstopanje hipno ogreje (pravzaprav zamenja) notranji zrak, potniki se zunaj prav tako hitro pregrejejo in precej dlje traja, da se celoten avtomobilski habitat znova vrne v ugodno področje. Toda pretiravanje na drugi strani tudi škoduje, zato naj voznik ves čas nadzoruje doseg avtomobila (s preostalim gorivom), utrujenost potnikov in njihove biološke potrebe. Ko potnikom iz katerega koli vzroka postane neudobno, je pač treba zaustaviti - in dobro je, da se takrat postori vse, kar se da: dolije gorivo, narahlo potelovadi, opravi biološke potrebe in podobno.
In ne glede na vse vročinske in potovalne tegobe: vsi potniki naj sedijo vsaj za silo vzravnano (vsekakor pa ne povsem zleknjeno) in naj bodo pripeti z varnostnimi pasovi, predvsem pa naj sopotnik(ca) nikar ne polaga nog na armaturno ploščo. Morda je sproščujoče, toda predstavljajte si, kaj naredi v primeru trčenja v delčku sekunde napihnjena varnostna blazina s temi nogami …

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta