Nadomestila ga bo (ob vsem drugem) souporaba (car sharing), ki seveda ni kakšna revolucionarna novost, a si po letih uvajanja sedaj utira pot na veliki avtomobilski prostor. En »solastniški« avtomobil naj bi tako nadomestil od 30 do 50 »lastniških«. Posledice? Avtomobilska industrija bo prodala bistveno manj novih vozil, hkrati se bo sesul trg starih oziroma rabljenih avtomobilov. Souporaba ima v rokavu precej močnih argumentov: tudi če imate v domači garaži (ali na ulici) petnajst let star avtomobil, pa naredite vsak teden zgolj kakšen kilometer, vam to vzame iz žepa mesečno nekaj sto evrov. Za marsikoga veliko ali preveč. Če oziroma ko se bo pojavil model, ki bo zagotavljal ustrezen prevoz za ustrezno ceno, pri čemer bo odpadlo lastništva avtomobila, kot ga poznamo sedaj, naj bi se, tako naš sogovornik, večina precej zlahka odpovedala svojemu avtomobilu. Zdi se prepričljivo, čeprav obstaja nekaj ali za največje skeptike kar precej neodgovorjenih vprašanj. Ampak četudi se napovedi uresničijo zgolj 30-odstotno in se raztegnejo na petnajst ali morda dvajset let, bo to kar šokantno, revolucionarno.
Ob vseh izzivih, ki se ta hip oziroma že nekaj časa postavljajo pred avtomobilsko industrijo, se zdi souporaba avtomobilov gotovo najbolj trd oreh. Avtonomna vožnja, električni avtomobili, izpusti in še kakšna druga »malenkost« bodo precej zlahka premostili ta hip precej nepremostljive težave, s souporabo je in bo drugače. Ta bo spremenila bistvo ne le avtomobilske industrije, pač pa tudi pojmovanje avtomobila in mobilnosti, kot ju poznamo sedaj, in družbe nasploh. Z današnjega zornega kota, in če bi imeli v mislih zgolj avtomobilsko industrijo, bi se smeli vprašati – komu zvoni?!