(FOTO) Vzhodno od raja: ko je bila čakalna doba za avtomobil tudi do 13 let

Leta 1945 je bila Nemčija še ena država, kar je sledilo, pa so si zakuhali šest let prej sami. Vzhodni del si je po dogovoru vzela SZ in gospodarstvo NDR, ki je nastala leta 1949, je imelo še dokaj zdrave korenine, predvsem pa tradicijo. A nova oblast ni imela v načrtu velikega tehničnega (in tehnološkega) napredka.

Trabant

Začetki avtomobilske proizvodnje po drugi vojni so, tako kot povsod po svetu, temeljili na predvojnih ostankih, ki so bili povsem v koraku s takratnim časom. V mestu Zwicaku, slabih sto kilometrov južno od Leipziga in 300 jugozahodno od Berlina, je v drugi polovici petdesetih let nastala tovarna VEB Sachsenring (danes HQM Sachsenring), ki je med drugim pričela izdelovati majhne avtomobile. Že prvi iz leta 1955 je prinesel nekaj posebnega: karoserija (na šasiji) je bila izdelana pretežno iz duroplasta. To je plastika iz recikliranih bombažnih odpadkov iz SZ ter iz fenolnih smol, ki jih je dobavljala domača industrija barvil. Motor je slonel na tehniki predvojnega DKW: dva valja, dva takta. Zaradi omenjenega je bil avtomobil lahek (okoli 600 kilogramov), preprost (zelo malo sestavnih delov), sodoben (plastična karoserija, prednji pogon), trajen (plastična karoserija je vzdržala v povprečju kar 28 let) pa tudi prostoren, dovolj zmogljiv in razmeroma poceni.

Wartburg

Za tiste, ki so imeli nekaj več denarja, je bil v NDR na voljo večji, družinski wartburg. S trabantom si je delil režimsko okolje in tehnične temelje. Wartburg je nastal na osnovi ostankov tovarne DKW, od tod tudi njegov pogonski motor, ki je bil trivaljni in zato tudi ustrezno večji od trabantovega – prostornina je merila slab liter, moč pa je znašala 37 do 42 kilovatov, odvisno od različice. Dirkaški je zmogel celo 82 kilovatov!