Dilema

Janez Kovačič Janez Kovačič
15.04.2019 11:12
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Evropa in z njo tudi Slovenija se v zadnjem času srečuje z dvema avtomobilskima skrajnostma: pogromom proti dizlom in navdušenjem nad električnimi avtomobili. Skupna točka teh dveh skrajnosti je pomanjkanje trezne oziroma realne presoje, zakaj je treba tako zavzeto satanizirati dizelski pogon na eni in skoraj po božje častiti »električarje« na drugi strani. In vemo, kako je s skrajnostmi – nobena ni kaj prida.
Nasprotovanje dizelskim motorjem in s tem avtomobilom je predvsem posledica zdaj že legendarne afere Dieselgate. Ta je sprožila proces, katerega posledice čuti predvsem Evropa: lani se je že drugič od leta 2009 povečal povprečni izpust CO2, ki je znašal 119,5 g/km, predlani pa 118,1 g/km. Znano je, da se zadnja leta skokovito zmanjšuje delež avtomobilov z dizelskim motorjem, ki imajo manjši izpust ogljikovega dioksida, in povečuje prodaja bencinsko gnanih vozil, ki so glede tega toplogrednega plina bolj problematična. Evropa pa si je zadala cilj, da naj bi bil povprečni avtomobilski izpust CO2 leta 2021 le 95 g/km. Če bo šlo tako naprej, in nič ne kaže, da ne bo, potem je cilj tako rekoč nedosegljiv. Globoko se je namreč zasidrala misel, da so vsi dizelski motorji, pa naj bodo novi, malo manj novi ali stari, enako problematični. A ni tako – dizel z oznako euro3 je v okoljskem smislu tako daleč od eura 5 ali 6, kot je bencinski motor sedanjosti od onega iz sredine prejšnjega stoletja.
Skoraj hipno pognano navdušenje nad električnimi avtomobili zanemarja vrsto pomembnih dejstev. Kako neškodljivo razgraditi izrabljene baterije (akumulatorje), je vprašanje, na katerega še dolgo ne bo pravega odgovora. Še bolj pereča (in stara) je dilema, kako oziroma kje je pridobljena elektrika za pogon električnih vozil. Če je iz obnovljenih virov, in teh je ta hip zelo malo, potem fino, če ni, potem je problem prenesen zgolj iz Maribora v Šoštanj. Onesnaženost je globalni in ne lokalni problem, to menda že vemo.
Slovenija ima še dodaten, precej unikaten problem: vetrne elektrarne škodijo pticam, Mure ne damo, jedrska elektrarna je nevarna, termoelektrarne so strup. Dvodnevni vseslovenski električni mrk bi verjetno razbistril marsikatero dilemo – tudi to na relaciji dizel-elektrika.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta