Antistrategija

Janez Kovačič Janez Kovačič
08.07.2019 11:38

Kurs avtomobilske industrije – in evropske še posebej – je zelo nepredvidljiv.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Dizelski eksodus kljub velikim, sem in tja kar pretresljivim tehničnim dosežkom pri teh motorjih ne pojenja. Okoljske zahteve ji zategujejo zanko okoli vratu, kot feniks se vedno znova pojavljajo napovedi gospodarsko-trgovskih vojn, v katerih utegnejo biti avtomobili topovsko strelivo, tukaj je še farsični brexit ipd. Potemtakem ni vesoljno presenetljivo, da Evropska unija nima enotne strategije pri spodbujanju oziroma uvajanju vozil na t. i. alternativne pogone, kjer so najbolj vroči električni baterijski avtomobili (BEV), priključni hibridi (PHEV) in še nekateri. Pravzaprav ima stara celina nekakšno antistrategijo.
Če držijo podatki evropskega združenja proizvajalcev vozil (Acea), potem samo dvanajst držav EU z različnimi subvencijami podpira ali spodbuja prodajo predvsem vozil BEV in PHEV. Lani je bilo na evropskih trgih tako prodanih nekako 302 tisoč vozil alternativnega pogona, pri čemer so bili v ospredju prav električni baterijski avtomobili in priključni hibridi. To je nekako dva odstotka vseh vozil, ki so bila lani prodana v 28 državah EU. Kaplja v morje. Res je, da večini držav – izjem je malo – pozna druge oblike spodbujanja nakupa in posledično lastništva tovrstnih avtomobilov, ki imajo ključno vlogo pri doseganju bolj ali manj znanega cilja evropske okoljske agende: do leta 2021 znižati povprečni izpust CO2, ki velja za najbolj problematičen toplogredni plin, na 95 g/km. Leto in pol pred tem datumom postaja kristalno jasno, da je cilj nedosegljiv oziroma neuresničljiv. To potrjuje sveži podatek evropske okoljske agencije (EEA) o tem, da se je lani izpust CO2 znova povečal in je v povprečju malenkost višji kot 120 g/km. Razlogi so znani in jih na teh straneh pogosto opisujemo. Možnosti sta le dve: ali se bodo spremenile okoljske zaveze ali pa bo morala EU sedanjo antistrategijo nadomestiti s pravo strategijo. To, kar poznamo zdaj, očitno ne zadostuje.
Glede subvencij, kot jih poznamo tudi pri nas, pa obstaja (še en) resen pomislek: koliko časa oziroma kilometrov se tisti, ki jim država s spodbudo zniža ceno priključnega hibrida, vozijo na okolju prijazno elektriko? Morda bistveno manj, kot si mislimo …

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta