(TEST) Pobesneli tiger: BMW M2 coupe

Nekaj več kot 60 tisoč kupcev so zabeležili za prvo generacijo M2, kar je bil zelo jasen znak, da je treba železo kovati, dokler je vroče. Druga generacija je nastala na platformi CLAR oziroma z drugimi besedami, M2 je grajen na enaki platformi kot M4 Coupe, le s to razliko, da je ta 21 centimetrov krajša. Posledično je za enajst centimetrov krajša tudi razdalja med sprednjo in zadnjo osjo. Torej, osnovo so imeli Bavarci že pripravljeno, od večjega brata pa so si sposodili le še preverjen in navit trilitrski vrstni šestvaljnik z oznako S58, ki v tem modelu razvija 338 kilovatov moči.

BMW M2 nase najprej opozori s svojo atletsko oblikovano zunanjostjo. Modra barva M Zandvoort, ki je mimogrede brez doplačila, mu zelo dobro pristoji, potem pa so tu črna 19- in 20-palčna platišča zadaj s Continentalovimi gumami širine 275 in 285 milimetrov, razširjeni sprednji in zadnji blatniki, mišičast sprednji (in zadnji) odbijač z velikimi odprtinami za zrak, široki pragovi, difuzor in štiri izpušne cevi. Izklesana in zelo izstopajoča podoba. Piko na i celotnemu videzu prinašajo karbonski dodatki, ki so seveda na seznamu za doplačilo. Denimo, karbonski podaljšek samo za desni bočni prag stane 830 evrov, karbonsko ohišje levega ogledala 916 evrov, karbonski difuzor 1583 evrov in tako naprej. Končna cena avtomobila se tako konkretno povišuje. V potniški kabini je bil testni avto precej manj radikalen. Sedi se zelo nizko, a namesto napol dirkaških sedežev iz karbona so bili v njem nameščeni klasični usnjeni športni sedeži z zelo dobrim bočnim oprijemom.

Potniška kabina ima v M2 prepoznavno BMW-jevo zasnovo, ki za voznika predstavlja urejeno delovno okolje, kot ga poznamo iz ostalih novejših BMW-jev. V primeru M2 so notranjost nadgradili z M-oznakami, opazna pa sta tudi rdeča »uhlja« na volanu, ki prinašata takojšnji učinek, ko si voznik zaželi tiste prave vozniške zabave. Dostop do zadnje klopi, kjer je prostora za dva odrasla potnika in še to zelo pogojno, je ozek, pri tem pa je treba pri izstopanju paziti na karbonski podaljšek na bočnem pragu, ki je na tisti del karoserije le nalepljen. M2 ni družinski avto, ampak uživaški avto za dva, zato bo 390-litrski prtljažni prostor z ozko odprtino vseeno zadovoljil potrebe.

Pod dolgim sprednjim pokrovom je vgrajen preverjeni trilitrski šestvaljnik, ki so ga bavarski mojstri prenesli iz modela M3/M4 Coupe. Z nekaj programskimi popravki na njegovih možganih pri 6250 vrtljajih razvija 338 kW (460 KM), med 2650 in 5870 vrtljaji pa je na voljo najvišja stopnja navora – 550 Nm. Številke na papirju so impresivne, a pravo sliko znanja M2 pokaže na cesti. Dober trenutek je tudi jutranji hladni zagon. Še pred tem je treba pritisniti rdeči gumb na volanu, ki je nekakšna bližnjica do športnih nastavitev. Tako se v celoti odprejo lopute v izpušnem sistemu, ki poskrbijo za tisto pravo glasno brbotanje šestvaljnika. Dober uvod dneva.

Bavarci so ustvarili odličnega cestnega atleta, ki potrebuje voznika z vozniškimi veščinami in jasno postavljeno zgornjo mejo pretiravanja. Ima veliko za pokazati, a vsemogočen vendarle ni. Športnik, dolg 4,58 metra, ima pogon speljan na zadnji kolesni par. Prenos moči je v primeru testnega avtomobila opravljal samodejni 8-stopenjski menjalnik, čeprav je v ponudbi tudi klasični ročni 6-stopenjski menjalnik. Avtomatika je jasno prilagojena karakterju športnega M2. Deluje odzivno in brezhibno, ne glede na izbiro voznega profila. Posebnost M2 Coupe je tudi njegova teža, ki znaša skoraj 1,8 tone. Z manj teže bi lahko bil še bolj ekstremen. Pa vendar se z mesta do 100 km/h odrine bliskovito hitro, v 4,1 sekunde, medtem ko najvišjo hitrost doseže pri 285 km/h. Odlično se znajde med ovinki. Na suhi podlagi voznik ne bo občutil, da ima avto pogon speljan na zadnji par koles, bo pa zato več pozibavanja zadka na mokri podlagi. A vsak zdrs bliskovito zatre elektronika. Podlago za odlično predstavo predstavljajo široke gume, prilagodljivo vzmetenje, športni diferencial in zelo neposreden volanski mehanizem. A to še ni vse. Daljši stisk drugega rdečega gumba na volanu prinaša popoln izklop aktivnih varnostnih sistemov, hkrati pa se na osrednjemu zaslonu lahko aktivira tudi sistem za analizo drsenja v ovinek (čas, razdalja in kot drsenja).

Nekaj več kot 76 tisoč evrov je cena za tega hitrega Bavarca, a na tej točki se v BMW-jevem salonu prodajni proces šele začne. Seznam dodatkov je tako dolg, da končna cena naraste na 93 tisočakov. Pa je vreden tega denarja? Je. Seveda, le za tisto peščico ljudi, ki razumejo bavarsko filozofijo in bodo iz njega znali iztisniti vse, kar ponuja.