Cilj dogodka je bil spodbuditi razpravo o življenju s sladkorno boleznijo, o pomenu zdravega življenjskega sloga, gibanja in ozaveščanja o bolezni celotne družbe. Glavno besedo so tokrat imeli mladi, ki so opozorili na pomanjkljivosti v družbi, ki jih želijo spremeniti. Na pogovoru so sodelovali še ugledni strokovnjaki, učitelji, spremljevalci in osebe s sladkorno boleznijo, vsak s svojo navdihujočo zgodbo. Mnogi so prav zaradi svojih zdravih navad lahko zgled ostali zdravi populaciji.
Izobraževanje je ključ do boljše kakovosti življenja
Med pogumnimi šolarji je tudi Urban, osmošolec iz OŠ Venclja Perka v Domžalah, ki ima sladkorno bolezen tipa 1 in v prostem času trenira breakdance. Z boleznijo živi že več let, jo dobro pozna in ve, kako pomembno je, da pazi na raven sladkorja tudi med aktivnostjo. »Inzulinska črpalka mi olajša življenje in treninge, saj mi pomaga uravnavati sladkor,« pravi Urban in dodaja, da mu je včasih malo težko, ker ne more jesti vsega, kar želi in kadar želi.
Tudi Ana Turšič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike v OŠ Venclja Perka, ima sladkorno bolezen tipa 1, je spremljevalka otrok s sladkorno boleznijo in dobro razume tovrstne težave. »V otroštvu mi je bilo najtežje, ker so vsi imeli toliko »nasvetov«, česa ne smem jesti.« Poudarila je, da je najpomembneje, da se otrokom s sladkorno boleznijo omogoči varno okolje in ponudi dovolj podpore. »Otrok s sladkorno boleznijo je predvsem otrok in želi biti enak drugim.« Spremljevalci se zato trudijo, da bi bil čim prej čim bolj samostojen. Turšičeva je poudarila, kako zelo pomembno je izobraževati otroke in odrasle, kaj pomeni živeti s sladkorno boleznijo. Dovolj izobraženi morajo biti tudi učitelji in spremljevalci, da prepoznajo kritične trenutke, kot so visoke ravni sladkorja v krvi, se naučiti rokovanja s tehnologijo, kot so inzulinske črpalke in senzorji, ki omogoča boljše vodenje bolezni.
Vsako leto se o bolezni učijo tekmovalci na tekmovanju o sladkorni bolezni, ki so se danes na dogodku strinjali, da znanje o sami bolezni prinaša veliko dobrodošlih nasvetov za zdravo življenje za celotno družbo. »Ko sem začela raziskovati sladkorno bolezen, sem spoznala, da poleg inzulina zdravljenje te bolezni vključuje predvsem zdrav življenjski slog, kar me je spodbudilo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam in telesni aktivnosti,« nam je zaupala Laura, dijakinja 3. letnika Gimnazije Poljane, ki se je že dvakrat udeležila tekmovanja. Z njo se je strinjala tudi Zoja Klara, prav tako dijakinja 3. letnika Gimnazije Poljane in uspešna tekmovalka na tekmovanjih o sladkorni bolezni. Iz OŠ Brežice, kjer se že dolga leta udeležujejo teh tekmovanj, sta prišli vodja tekmovanja in učiteljica Julijana Medvešek, spremljevalka in učiteljica razširjenega programa Anita Medvešek, ki delo spremljevalke opisuje kot tihe koordinatorke, ki zna vzpostaviti zaupen odnos z otrokom, starši in učitelji. Z njima je bila tudi Julija, učenka 6. razreda, ki letos tekmuje prvič. Kot je povedala, ji je sodelovanje na tekmovanju pomembno, saj tako bolje razume bolezen in delovanje telesa ter lažje pomaga drugim, kar je dobra popotnica za bodočo študentko medicine.
Sodobna zdravljenja zmanjšujejo omejitve
Svojo zgodbo je delila Ana Sova, mama hčerke s sladkorno boleznijo tipa 1, ki ima tudi sama ta tip sladkorne bolezni že od 17. leta. Čeprav je bolezen hitro sprejela in prilagodila svoje življenje, je bil za njene starše to velik šok. »In ko je zbolela moja hčerka, ki je bila takrat stara komaj devet let, so bili to zame zelo težki trenutki in z možem sva potrebovala kar nekaj časa, da sva to sprejela,« pravi Ana, ki že 18 let uporablja inzulinsko črpalko. Zadnje leto jo uporablja tudi njena hči, ki je zato veliko bolj samostojna in svobodna. Danes je spremljanje sladkorne bolezni veliko lažje kot nekoč.
Bernarda Medved, ki s sladkorno boleznijo živi že 57 let ter dolga leta spremlja najmlajše in šolarje na tabore in različne aktivnosti, je poudarila, kako zelo so se razmere spremenile skozi desetletja. »V moji mladosti ni bilo mogoče meriti sladkorja v krvi drugače kot z analizo urina. Danes je otrokom s sodobno tehnologijo veliko lažje in prav je tako.« Sladkorno bolezen je dobila še kot majhna, ne triletna deklica, in prvih let z boleznijo se spomni predvsem po bolečih injekcijah z velikansko iglo.
Tudi prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je poudaril pomembnost sodobne tehnologije in zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, kjer je napredek izjemen. Danes so na voljo učinkovita zdravljenja, napredne naprave, ki neprekinjeno nadzorujejo raven glukoze in temu prilagajajo odmerke inzulina, t. i. zaprta zanka, razvijajo se sistemi za nadzor bolezni, ki jih poganja umetna inteligenca. »Prvi cilj znanosti je zmanjšati omejitve, ki jih bolezen prinaša,« je dejal prof. Battelino. Pri tipu 1 se tako z inzulinskimi črpalkami zmanjša odvisnost od tradicionalnega zdravljenja, pri tipu 2 pa lahko sodobna zdravila ob upoštevanju zdravega življenjskega sloga omogočajo skorajšnjo ozdravitev, dodaja dr. Battelino, vendar vsa v Sloveniji še niso dostopna. »Sladkorna bolezen ne sme biti ovira za kakovostno življenje, vendar moramo kot družba narediti več, da bolnikom omogočimo dostop do sodobne tehnologije in zdravil,« je poudaril pediater endokrinolog. Neurejena sladkorna bolezen lahko vpliva na zdravje drugih organov, povzroči okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil, tako poškoduje očesno ozadje, ledvice, zmanjša prekrvavitev možganov, mišic in nog.
Družinska zdravnica dr. Danica Rotar Pavlič je izpostavila nove smernice za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, kot so ledvične in srčno-žilne bolezni. »S pravočasnimi ukrepi in zdravljenjem je mogoče preprečiti napredovanje bolezni,« je poudarila dr. Rotar Pavličeva, zato je pomembno spremljati delovanje ledvic in ukrepati pravočasno, saj lahko tako občutno vplivamo na kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo.
Sistematične spremembe v družbi za prehrano in gibanje
Dr. Battelino je opozoril še na polemiko o zdravljenju debelosti, ki je pomemben dejavnik pri razvoju sladkorne bolezni. Kot primer, zakaj bi morali problem drugače naslavljati, je navedel raziskavo, objavljeno v New England Journal of Medicine, ki je pokazala, da je debelost lahko »nalezljiva«. Ljudje, ki živijo v okolju, ki se nezdravo prehranjuje, imajo tako večjo verjetnost, da postanejo debeli. »Slovenija mora narediti več za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, zlasti med mladimi.« Po njegovem mnenju bi lahko še veliko več naredili pri izobraževanju in ozaveščenosti o zdravi prehrani in telesni aktivnosti. Kot je povedala slovenska strokovnjakinja s področja klinične prehrane Andreja Širca Čampa, ki je sodelovala pri prehranskih smernicah za vrtce in šole, so po prvih smernicah iz leta 2000 vrtci dosledno spremenili prehrano, šole malo manj. Tako so ob vstopu v šolo otroci dobili nove prehranjevalne navade, saj je večina šol sledila domačemu okolju in ponujala hrano, ki jo otroci poznajo. Širca Čampa si želi, da bi v šolah umaknili sladkor, beli kruh nadomestili s polnozrnatim, ponujali več zelenjave in manj hidratov. »Prehrana oseb s sladkorno boleznijo je zdrava in uravnotežena,« je poudarila strokovnjakinja, »takšna bi morala biti prehrana vseh nas.« Dijakinja Laura predlaga, da bi morali tudi za zdravo prehrano naredili zapeljivo in slastno reklamo, kakršne se predvajajo na ekranih za nezdrave sladkarije, ki ponujajo užitek in brezskrbnost.
Na nekaj pozitivnih trendov je spomnila Marjeta Recek, predstavnica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, kot so denimo zmanjšana uporaba transmaščob in soli, večje je tudi število ljudi, ki redno zajtrkuje. Tudi ona bi si želela nadaljnjih sistemskih sprememb, zlasti v zvezi z dostopnostjo zdrave prehrane in gibanjem v šolah. »Čeprav se je začela zmanjševati čezmerna teža otrok in mladostnikov, smo še vedno daleč od cilja,« je poudarila Reckova. V šolah so se začeli izvajati programi za spodbujanje gibanja, vendar je po besedah strokovnjakov potrebna večja motivacija. »Ur športne vzgoje imamo dovolj,« meni dijakinja Zoja Klara, »težava je v izvedbi in motivaciji dijakov med uro telovadbe, ki jo številni dojemajo kot izgubo časa in niti ne sodelujejo.« Dijakinja Laura bi se želela več ur na teden. »Kadar imamo dve uri športne vzgoje skupaj je veliko bolje kot ena sama ura, saj v 20 minutah težko naredimo veliko. Vsaj dve takšni blok uri telovadbe na teden bi bilo idealno.«
Dogodek je popestrila predstavitev Sladkolesa, projekta za ozaveščanje o sladkorni bolezni. »Duša eksperimenta je diabetologinja dr. Karin Kanc, mi pa smo s sodelavci poskrbeli za »telo,« je povedal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov. Kolo zelo ilustrativno pokaže, kakšno je življenje osebe s sladkorno boleznijo, kaj za telo pomeni izbira določene prehrane, kako vpliva gibanje, dodajanje inzulina itd. Na pravem kolesu, s hojo ali tekom pa Zveza društev diabetikov Slovenije s svojo akcijo #darujemkilometre zbirajo kilometre, spodbujajo h gibanju in ozaveščajo o pomembnosti gibanja za zdrav življenjski slog. Ambiciozen cilj akcije je zbrati 384.400 kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune, je že dosežen, zato gredo do milijona kilometrov, se je pošalila Ana Turšič, ambasadorka akcije.
Da sladkorna bolezen ni ovira za telesno aktivnost, so potrdili vsi sodelujoči, vsak s svojo video zgodbo pa še podkrepila atletinja Zala Istenič in kajakaš na divjih vodah Vid Debeljak. Kljub diagnozi sladkorna bolezen tipa 1 uspešno sledita svoji poti in ciljem, sta prava ambasadorja zdravega življenja, njuni zgodbi pa navdih in motivacija za marsikoga.
