Uroš Esih
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pride naslednji petek na delovni obisk v Slovenijo. Med drugim bo nagovorila udeležence posveta Slovenija - referenčna država zelene mobilnosti, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Obisk Bulčeve v Sloveniji seveda ni nič nenavadnega, saj je znano, da pogosto obiskuje domovino, povprečno dvakrat na mesec, če odštejemo obdobje počitnic. Bolj zanimivo je dejstvo, da se bo evropska komisarka za promet šele prvič, odkar je prisegla vlada Marjana Šarca, srečala tudi z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek. Njuna skupna točka je seveda za Slovenijo strateški projekt izgradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. V strokovnih in političnih krogih je kar nekaj zaskrbljenih obrvi dvignilo dejstvo, da aktualna in nesojena samopredlagana komisarka v mesecu in pol nista našli časa oziroma izkazali interesa za sestanek o osrednjem infrastrukturnem projektu, katerega finančna konstrukcija je močno odvisna od EU.
Zapleta se tudi s kreditom pri EIB
Spomnimo: ministrica za infrastrukturo Bratuškova je napovedala, da bo vladi predlagala, da Slovenija drugi tir zgradi sama, brez sofinanciranja Madžarske. V času vlade Mira Cerarja je veljala finančna konstrukcija, po kateri bi Slovenija in Madžarska v projektu sodelovali s po 200 milijonov evrov vrednim kapitalskim vložkom, za 250 milijonov evrov naj bi se nateklo nepovratnih sredstev iz EU, 311 milijonov evrov pa zajemajo dolžniški viri financiranja, predvsem kredit pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki. Brez madžarskega vložka 200 milijonov evrov, kar bo samo po sebi velik zalogaj za slovenski proračun, je redna komunikacija z Evropsko komisijo še toliko bolj pomembna.
Bratuškova se za tovariško Lebnovo pomoč ni odločila
Ader: Če lahko sami, kar naprej
"Če je Slovenija sposobna uresničiti izgradnjo drugega tira sama, brez pomoči Madžarske, kar naprej," je madžarski predsednik Janos Ader ob obisku Ljubljane komentiral predlog ministrice za infrastrukturo Bratuškove, da bi Madžarsko izločili iz sofinanciranja izgradnje drugega tira. Spomnil je, da je Madžarska, ko gre za blagovno menjavo v Luki Koper, drugi najpomembnejši partner, takoj za Avstrijo. "Naš in vaš interes bi moral biti, da blago iz Luke čim prej pride do Madžarske ali še naprej in seveda tudi v Luko." Če se bo izkazalo, da se bo gradnja drugega tira še zavlekla, pa je omenil možnosti alternativnih železniških poti, ki že obstajajo. (um)
Rivalske stranke
Dragana Barbutovskega, svetovalca za EU in strateško komuniciranje, smo vprašali, kako je v razvitejših državah urejen odnos med "nacionalnim" komisarjem, vlado in resornim ministrom, ki si s komisarjem deli polje delovanja. "Slovenske interese na ravni EU zastopa slovenska vlada, konkretneje stalno predstavništvo v Bruslju. Kljub temu da je slovenski komisar imenovan s strani vlade, pa zapriseže, da bo deloval v okviru celotne EU. Delovati mora v torej korist Evropejcev, znotraj tega pa tudi v korist Slovenije," odgovarja Barbutovski, a posebej opozori, da mora biti odnos med imenovanim komisarjem in vlado odprt. Kako lahko Bulčeva v primeru drugega tira pomaga Sloveniji? "Seveda ne more zagovarjati slovenskih interesov. Slovenska stran je tista, ki mora imeti pripravljeno finančno konstrukcijo. Komisarka pa lahko ponudi, da vlado vodi skozi postopek," meni Barbutovski in poudari, da je težava, če te komunikacije ni. "Če dialoga ni, na koncu kratko potegne država članica," doda in izpostavi, da je bila v prejšnji vladi komunikacija odprta, saj so premier Cerar, državni sekretar Leben in komisarka Bulčeva prihajali iz iste stranke - SMC. Danes pa ključni akterji Šarec (LMŠ), Bratuškova (SAB) in Bulčeva (SMC) prihajajo iz treh različnih strank, kar se kaže kot težava.
