Eden od bolj premišljenih slovenskih diplomatov mi je za komentar o žaljivih tvitih slovenskega premiera Janeza Janše dal samo kratko v premislek: "Veš, diplomacija je obrt tišine!"
S tem je povedal več kot tisoče besed. Zategadelj človek ne more razumeti, kako se neki predsednik vlade neke suverene države, ki mimogrede to polletje predseduje najbolj civilizirani in demokratični skupnosti držav, to je Svetu Evropske unije, uspe na družabnem omrežju izražati tako prostaško. Saj smo že bili pomalem navajeni njegovih eskapad z novinarskimi prostitutkami in ostalim. Pa vendar smo si mislili, da na mednarodnem političnem parketu tega ne bo. Umazano perilo peri doma, je en tak stari slovenski pregovor. In je prišla sedemčlanska delegacija Evropskega parlamenta pod vodstvom nizozemske liberalke Sophie in 't Veld v Slovenijo. Kamor jo je naš premier spomladi sam izrecno povabil. Da na licu mesta preveri, koliko je Slovenija zavezana vladavini prava in neodvisnosti medijev.
Pa, evo, ta premier ni našel časa, da delegacijo sprejme. Je pa uspel kot pobesnelo pisati raznovrstne čivke na njen račun. Hudo je to, da ni delal nobene selekcije, nego mu je prav prišla celo neka ruska zarotniška in zavržna spletna stran, ki in 't Veldovo ter ostale evroposlance predstavlja kot lutke Georgea Sorosa, ameriškega milijarderja madžarsko-judovskega rodu. Na koncu ga je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli moral pozvati, naj neha provocirati delegacij, saj vendar s tem žali vse evropske državljane, ki so parlament izvolili. Toda ne. Janša se je še dalje zapletal v družabne, precej grafične obračune. Tako daleč, da je nizozemski premier Mark Rutte slovensko veleposlanico v Haagu Tanjo Štiglic poklical na pogovor. Namesto da bi se naš premier umiril, je šele tedaj prilil olja na čivkovski, pernati ogenj. Ko je rekel, naj se Rutte raje bolj briga za lastne novinarje, ki da jih ubijajo na nizozemskih ulicah.
Da slovenski premier tako prostodušno in zajebantsko obravnava lastne kolege v Evropski uniji, razumen človek težko pojasni. Ali gre za nacionalni interes, ki ga je treba braniti za vsako ceno? No, teh okoliščin, kljub draženju energentov v pandemijski krizi, za zdaj še ni. Morda je srž vsega v premierovi podzavestni in subjektivni oceni, da je Slovenija majhna država, problemi, s katerimi je soočen, pa veliki. Torej mora pišče slovenske kure kričati na ves glas in usmeriti pozornost nase, pa magari z antisemitskimi gesli, ki nekako v antifašistični Evropi ne dobijo splošnega odobravanja, verjetno pa lahko uspejo dobiti pet minut pozornosti zavoljo lastne bizarnosti.
Slovenija vseeno ni vlada Janeza Janše, nekdanjega maoista. Za tole, pojdite brat njegove tekste v nekdanjo Tribuno in Mladino. Več o Sloveniji povejo sredini in petkovi protesti. In še najnovejše zadrge slovenskih diplomatov, ki morajo na vrat na nos pojasnjevati tujim diplomatom, kako antisemitizem ni nekaj, kar bi pri nas imelo konkretno izročilo. Razen, kolikor so domobranci med drugo svetovno vojno nacistom ovajali in izročali redke Žide v Auschwitz.
Tudi zato nas je lahko v Sloveniji še toliko bolj sram. Čeprav se hkrati bojim, ker tišine ni, da dna še nismo dosegli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
