Ob svetovnem dnevu spanja, ki ga obeležujemo 14. marca, javnozdravstvene inštitucije opozarjajo na pomen dobrega, dolgega in nemotenega spanja. "Urejeno spanje obsega glede na starost in potrebe posameznika primerno dolžino (pri zdravi odrasli osebi najpogosteje 7–9 ur na noč), kakovost spanja, primerno časovno umeščenost in reden urnik spanja. Otroci in mladostniki potrebujejo več spanja, odvisno od njihove starosti in ostalih okoliščin. Tako spanje generira dovolj energije za vse dnevne dejavnosti in omogoča budnost čez cel dan," pišejo pri NIJZ. Še več - spanec zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, izboljšuje imunsko odpornost, kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni, vpliva na telesno pripravljenost in telesno težo, zmanjšuje pogostost simptomov depresije in anksioznosti, zmanjšuje tveganje za pojav demence, izboljša presnovo telesa ter uravnava količino inzulina in glukoze. Vpliva tudi na ohranjanje bogatega mikrobioma črevesja.
A podatki o spanju so zaskrbljujoči. Analiza, ki sicer temelji na podatkih iz aplikacij za spremljanje spanca, torej gre za ljudi, ki so že zaskrbljeni zaradi spanca, zatorej jo je treba jemati z nekaj rezerve, kaže, da je vzrokov za motnje v spancu veliko. Še več - Slovenci smo na dnu lestvice kvalitetnega spanca. Po podatkih analize smo Slovenci v aplikaciji Sleep Cycle najpogosteje označili stres in utrujenost kot dejavnika za slab spanec: "Slovenija je na prvem mestu na svetu pri beleženju stresa, s 12,26 odstotka, kar je skoraj štirikrat višji delež kot v Indoneziji, kjer znaša 3,40 odstotka, kar je najnižji delež na svetu. Slovenija je prav tako na vrhu pri beleženju utrujenosti, s 23,82 odstotka, kar je skoraj 1,8-krat višji delež kot na Japonskem, kjer znaša 13,49 odstotka, kar je najnižji delež na svetu, verjetno zaradi kulturnega odnosa do stoičnosti ali manjše prijave utrujenosti."
Sicer obstaja kar 90 zdravstvenih indikacij za slab spanec. Ni nujno, da je vzrok, je pa hudo moteča posledica - smrčanje. Ki je v porastu. Čeprav mnogi partnerji v postelji menijo, da je smrčanje zgolj nadležno, smrčanje ni tako nedolžno. Pogosto ali "kronično smrčanje" je običajno opredeljeno kot smrčanje vsaj tri do štirikrat na teden. Smrčanje vključuje rahlo omejitev dihanja, kar zmanjša količino kisika, ki ga telo prejme, medtem ko se poskuša med spanjem obnoviti. Namesto da bi telo dokončalo proces obnove, lahko ta zmanjšan kisik ponoči povzroči oksidativni stres. Zaradi tega je kronično smrčanje povezano z različnimi presnovnimi motnjami, vključno s sladkorno boleznijo tipa 1 in celo rakom. Občasno smrčanje pa je na splošno manj zaskrbljujoče, navajajo v raziskavi.
