Na katere roke morajo paziti podjetja, ki uporabljajo umetno inteligenco?

. .
26.09.2024 14:21

Pri uporabi umetne inteligence v podjetjih se odpirajo raznovrstna vprašanja - od avtorskih pravic do varstva osebnih podatkov in vloge umetne inteligence pri kadrovanju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boštjan Kožuh, Urban Rozina in Mihael Tori
Arhiv Naročnika

Nov Akt o umetni inteligenci naslavlja regulacijo hitro razvijajočega področja uporabe umetne inteligence in prinaša nove obveznosti za podjetja.

25. septembra 2024 je odvetniška pisarna Jadek & Pensa, v sodelovanju s Tax-Fin-Lex in Sekcijo korporacijskih pravnikov Slovenije, organizirala dogodek, posvečen pravnim izzivom umetne inteligence (UI). Pravni strokovnjaki so predstavili ključne regulativne vidike vpeljave UI v podjetja, s poudarkom na skladnosti, avtorskih pravicah, osebnih podatkih in delovnih razmerjih.

Pri uporabi umetne inteligence (UI) je nujna istočasna skladnost z uredbo GDPR, kadar UI obdeluje osebne podatke, je poudarila Urša Horvat Kous, saj morajo podjetja zagotoviti varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo. Prav tako je Eva Gostiša izpostavila pomembnost avtorskih pravic pri komercialni uporabi UI, kjer se lahko ustvarjajo nova dela. Boštjan Kožuh je osvetlil hiter razvoj UI, Mitja Podpečan pa je predstavil regulativne izzive, s poudarkom na Aktu o umetni inteligenci, ki ga je podrobneje razložil Aljaž Jadek. Vloga UI v kadrovskih procesih se zaradi svoje sposobnosti povečanja produktivnosti dela po svetu hitro širi, zato je ključno ustrezno upoštevanje delovnopravnih predpisov, ki ščitijo temeljne pravice delavcev pred skrajnimi primeri uporabe UI, je dodala Lara Nemac.

Na okrogli mizi sta vodji pravnih služb Jure Planinšek (NIL) in Špela Ajdišek (Siemens) izpostavila, kako podjetja vpeljujejo UI v svoje procese, pri čemer sta poudarila izboljšanje učinkovitosti in obvladovanje tveganj kot ključna dejavnika uspešne implementacije. Na drugem panelu sta Urban Rozina (Četrta pot) in Andraž Tori (Outbrain) poudarila pomen ustreznih kadrov in premišljene uporabe UI v produktih podjetij, saj je človeški faktor najpogostejši razlog za varnostna tveganja, povezana z uporabo UI.

Podjetja, ki uporabljajo umetno inteligenco, morajo biti pozorna na postavljene roke v Aktu o umetni inteligenci. Najkasneje do 2. februarja 2025 morajo prenehati s prepovedanimi praksami, medtem ko bodo do 2. avgusta 2025 morala izpolniti obveznosti v zvezi z modeli UI za splošne namene. Splošna uporaba Akta stopi v veljavo 2. avgusta 2026, določila pa se bodo začela uporabljati za visoko tveganje sisteme UI eno leto kasneje, 2. avgusta 2027, javni sektor pa do leta 2030.
Mitja Podpečan, Špela Ajdišek in Jure Planinšek
Arhiv Naročnika

Mitja Podpečan, partner pri Jadek & Pensa je povedal: "Zakonske zahteve glede uporabe umetne inteligence so jasne – prepovedi bodo veljale od februarja 2025, obveznosti za UI za splošno rabo bodo veljale od avgusta 2025, vse druge obveznosti pa bodo stopile v veljavo v letu 2026. Pomembno je, da podjetja poskrbijo za razvoj politik uporabe UI in skladnost, saj jih sicer lahko doletijo visoke kazni. Poleg pravnega okvirja, pa moramo poskrbeti tudi za ozaveščenost zaposlenih in etično uporabo te tehnologije."

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.