"Ni prvič, da je slovenski šport v tujini bolj opažen in cenjen kot doma. Danes je že šest velikih slovenskih športnih klubov v rokah tujcev, ki se jim moramo zahvaliti, da ti klubi še živijo in se postavljajo na noge.
Emil Tedeschi je prvi od tujcev vstopil v svet slovenskega "javno-zasebnega" športnega partnerstva in z denarjem svojega podjetja poskrbel za obstoj današnje Cedevite Olimpije. Adam Delius je danes tisti, ki upravlja z NK Olimpijo, Valerij Kolotilo pa predstavlja ruske investitorje v NK Celje.
V letošnjem letu so nad dosedanjim načinom upravljanja kluba obupale še tri vodstvene ekipe slovenskih klubov, ki pa so bile na srečo uspešne pri iskanju strateških partnerjev, ki so s seboj prinesli tudi finančno podporo. NK Maribor se je povezal s turškim investitorjem Acunom Ilicalijem, NK Mura s črnogorsko-ameriškim investitorjem Georgeom Juncajem, Hokejski klub Olimpija pa je pozdravil prihod kanadskega poslovneža Alexandra Lefebvreja.
Če pri nogometnih investitorjih lahko predvidevamo, da so pri odločitvi za finančno angažiranje v Sloveniji videli finančni potencial, ki ga nogomet dejansko ima, pa Tedeschi in Lefebvre v svoja kluba nista vstopila zaradi finančnih koristi, če sploh. V vsakem primeru je vsem omenjenim slovenski šport lahko hvaležen, da so se tako odločili. Prav nacionalne zveze bodo namreč na račun klubskih igralcev imele od tega korist tudi na reprezentančnem nivoju. Le še peščica tradicionalnih slovenskih športnih klubov danes nima tujega partnerja/investitorja/lastnika. Le zakaj v Sloveniji Darko Klarič in Ante Guberac nimata več posnemovalcev? Mar ni šport del naše identitete, s katero se radi postavimo ob bok drugim državam? Nimamo zaupanja v slovenski šport?"
