Evropska raziskava javnega mnenja kaže, da smo Slovenci na vrhu, ko gre za kritičnost do delovanja naših voditeljev, in na dnu, ko gre za zadovoljstvo z ukrepi, ki nam jih nalagajo.
Rezultati so bili objavljeni ta petek. Komentarjev teh, ki jih odgovori najbolj zadevajo, pa še ni.
Pričakovali bi kvečjemu, da bo vlada raziskavo poskušala na nek način razvrednotiti in njeno verodostojnost postaviti pod vprašaj. Ampak ne. Namesto tega so izbrali "no comment" strategijo.
S tem sporočajo, da raziskava zanje ne obstaja. Ni relevantna. O njej ni kaj reči. Škoda besed. Oni se ukvarjajo z bolj pomembnimi rečmi, kot je neka EU-raziskava.
Njihova tišina sporoča, da raziskave ne vidijo kot zrcalo svojega dela in da spremembe niso potrebne.
Pa so!
Takole razmišljamo Slovenci po mnenju anketiranih.
Raziskavo Flash Eurobarometer o evropskem javnem mnenju je po naročilu Evropskega parlamenta opravil inštitut Ipsos European Public Affairs med 17. in 25. avgustom 2021 v vseh 27 državah članicah. Anketiranje je potekalo po spletu. Sodelovalo je 26.459 anketirancev, starih 15 let in več. V Luksemburgu, na Cipru in na Malti je sodelovalo petsto anketirancev, v drugih članicah pa po tisoč.
Skratka: 55 odstotkov Slovencev meni, da gredo stvari pri nas na splošno v napačno smer. Enako črnogledi kot mi so Švedi. Še bolj zaskrbljeni glede prave poti v prihodnost so samo Poljaki in Madžari. Torej državi, s katerima se naša aktualna vlada rada druži, ju ima za neke vrste vzornici in jima stopa v bran, ko ju liberalnejše članice EU kritizirajo zaradi radikalnih ukrepov. Prav v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem je vladavina prava po mnenju večine državljanov EU postavljena pod vprašaj.
Taista raziskava razkriva, da kar štirje od petih vprašanih Evropejcev menijo, da bi morala EU sredstva za okrevanje po pandemiji zagotoviti samo tistim državam članicam, ki spoštujejo pravno državo in demokratična načela.
Sicer pa državljani EU pozitivno ocenjujemo program EU za okrevanje, vreden 800 milijard evrov. Kar 60 odstotkov vprašanih meni, da bodo projekti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje njihovi državi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija. Odstotek manj pa jih meni, da se bo njihova država s pomočjo teh sredstev lahko bolje pripravila na prihodnje izzive.
V Sloveniji smo z delovanjem EU kar zadovoljni, saj ima dobrih 53 odstotkov vprašanih pozitivno mnenje o Evropski uniji, kar je tudi povprečje celotne EU.
Po drugi strani ima 19 odstotkov Evropejcev precej ali zelo negativno mnenje o EU. Tako misli samo 10 odstotkov Slovencev. Mi torej bolj kot delo lastne vlade cenimo dejstvo, da smo del EU.
Nizka podpora vladi se odraža tudi v tem, da samo še 14 odstotkov Slovencev meni, da gredo stvari pri nas na splošno v pravo smer. Naš dvom o voditeljih je daleč od portugalskega optimizma. Kar 45 odstotkov vprašanih Portugalcev namreč meni, da so na pravi poti.
Bolj kot z lastnim razvojem smo Slovenci zadovoljni s smerjo razvoja EU, saj 23 odstotkov anketiranih meni, da gredo stvari v EU v pravo smer. Obenem pa jih 32 odstotkov misli drugače - da gremo po napačni poti.
Nezadovoljstvo slovenskih anketirancev pride najbolj do izraza pri vprašanju nacionalne strategije cepljenja proti covidu. Samo 6 odstotkov vprašanih je zelo zadovoljnih s strategijo vlade, 25 odstotkov jih je precej zadovoljnih, 28 odstotkov precej nezadovoljnih, 38 odstotkov pa zelo nezadovoljnih. Manj zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja so samo še na Slovaškem. Delež vprašanih, ki sploh niso zadovoljni s strategijo cepljenja, pa je bil med slovenskimi anketiranci najvišji na ravni EU, in sicer 27-odstoten.
Slovenija se je na predzadnje mesto - pred Bolgarijo - uvrstila tudi pri trditvi "vsak bi se moral cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost". Z njo se namreč zelo strinja samo 17 odstotkov naših anketiranih sodržavljanov, medtem ko je v EU povprečje kar 40 odstotkov. S trditvijo se strinja 23 odstotkov Slovencev, pri čemer je povprečje v EU 27 odstotkov.
Da ni naša dolžnost, da se cepimo proti covidu-19, meni 17 odstotkov anketiranih prebivalcev EU, v Sloveniji pa jih tako misli kar 37 odstotkov. To nas postavlja na prvo mesto v EU.
Skrb vzbujajoče za našo vlado pa je tudi razkritje zaupanja slovenskih anketirancev v pristojne za cepljenje. Kar 68 odstotkov jih namreč ne verjame, da so slovenski javni organi dovolj transparentni glede cepiv. Manj zaupanja v tovrstno preglednost imajo po raziskavi samo na Hrvaškem (73 odstotkov).
Ignoranca do mnenja in stališč državljanov je nevarna igra pred volitvami. To velja tako za tiste, ki vladajo, kot za tiste, ki v opoziciji čakajo na svojo priložnost.
Eni in drugi bi se morali vsak dan znova spomniti, da okoli 70 odstotkov državljanov pričakuje odrešitelja. Če bo prišel, bodo šli na volitve. Če ga ne bo, nam ostane to, kar imamo. In s tem smo - sodeč po raziskavi - precej nezadovoljni.
* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
