"Pizda, ne morem spat! Katero pesem naj jutri posnamem za svoj FB-portal?"
"A narodne si že vse zapel?"
"Sem ja. Vse slovenske narodne, pa vse domače narodnozabavne tudi!"
"Kaj pa slovenske popevke?"
Tudi. Že zdavnaj!"
"Pol pa zapoj še kakšno tujo! Angleških je za celo desetletje!"
"Vse angleške, ki jih znam, sem že lani zapel! Pa nemške in italijanske tudi! Pa Malajko in Da, da, da! tudi"
"Pa ponovi kakšno v drugačni obleki, ali pa z drugim instrumentom!"
"Si nora! Tega mi publika ne bi nikoli oprostila!"
"Na glavnik nisi še nobene zaigral!"
"Ne. Na glavnik pa še nisem!"
"No, vidiš. Obleči si leopard kopalke in zaigraj na glavnik kakšno karibsko?"
"To sem že lani avgusta! Na vrtu. Come back Liza od Belafonteja v leopard kopalkah! Si pozab'la?"
"A na glavnik?"
"Ne. Ampak v picimalkah pa. Pozabi kopalke."
"Kaj pa, če na glavnik zaigraš kakšno partizansko?"
"Zdaj ni čas za ideologijo! Pol publike bom 'zgubil!"
"Potem si pa moraš zmislit' nekaj drugega! Daj, zaspi zdaj! Zjutraj boš imel bolj svežo glavo. Lahko noč."
"Kaj pa, če zapojem kakšne jugo starogradske z zvenečim r, kot da bi si jih zapeli koroški Slovenci? Recimo U ranu, zoru, zoru, zoru ..."
"Ni slaba ideja. Zdaj pa zaspi, ker bo čez dve uri res zora."
"Kje pa jo naj posnamem?"
"Ja, v pižami na balkonu."
"Dobra ideja. Ampak potem jo moram res posneti ob zori! Boš lahko ti snemala?"
"Si nor. Ni govora. Daj mi mir že enkrat. Že decembra sem ti rekla, da nehaj s tem, ker se nam bo zmešalo. Se spomniš prepira, ko si hotel, da se jaz in otroci namažemo s čokoladnim likerjem po obrazu, da bi ti lahko zapel Glory, glory Aleluja, mi bi pa v ozadju mahali kot pri maši? Takrat si oblubil, da nas boš pustil na miru! Bodi zdaj mož beseda in zaspi že enkrat!"
"Oprosti. Ampak razumi, da moram zdržat' do konca!"
"Opravičilo sprejeto. Ampak ti razumi tudi nas. Koliko si jih že posnel?"
"712. Jutrišnja bo sedemstotrinajsta. Še malo pa bo konec! Še ta vikend so rekli v teve dnevniku, potem bo pa menda res konec."
"OK. Naj ti bo. Ampak vseeno nekaj jih še potrebuješ!"
"Ja. Še štiri."
"Kaj pa operne arije? Si že zapel kakšno?"
"Sem. Zapel sem Un bel dì Vedremo. Saj veš tisto, ko ona čaka na moža in ladjo, ki ga bo pripeljala."
"Ja. In?"
"Najprej sem poskusil s kitaro, pa mi ni bilo všeč. Potem sem jo izvedel s harmoniko na vrtu pod cvetočo češnjo. Ampak FB-objava je imela vseeno bolj malo ogledov."
"Kaj pa, če bi pel na playback? To ne bi bilo ponavljanje?"
"To je res. Ne bi bilo ponavljanje."
"Recimo Nesssun dorma. Bi odpiral usta na Pavarottija."
"Ni slaba. Zakaj pa ravno Nessun dorma?"
"Poglej na uro!"
"Wow! Dobra ideja. Vzemi cede plejer, pa greva na balkon!"
"Ne nori. Vse sosede boš zbudil!"
”Prav imaš. Potem jo bom pa jutri v kleti posnel, da bo 'zgledalo, kot da je noč! Hvala za idejo!"
"Prav. Zdaj pa prosim zaspi!"
"Lahko noč! Samo še eno vprašanje. Lahko?"
"Prav."
"Obljubi, da boš prišla z otroki na moj koncert, ko bo konec karantene?"
"O, moj bog ..."
"Te še tudi nisem."
