
Domoljubje brez zastave je kot juha brez soli. Redko katera stvar ljudem tako hitro porine cmok v grlo kot pogled na morje s prapori mahajočih patriotov. Drugim spet gredo takšni prizori na jetra, saj jih povezujejo z nacionalizmom. Zadeva ni enostavna. Res je, da imajo nacionalisti radi zastave, ampak tudi najbolj zagrizenim jih je težko spraviti na kup toliko, kot jih razobesijo Danci za povprečen otroški rojstni dan. Na hišo, okna, pločnik, torto, zid, luster in sosedove gate. Danci so na svojo zastavo zelo ponosni. Baje jim jo je poslal bog, ko so pred približno tisoč leti premikastili enega od baltskih narodov, ki je še manjši od njih. Bog je v tistih časih zastave verjetno kupoval pri grosistu, saj je zelo podobne razdelil tudi drugim Skandinavcem.
Če želimo spoštovati domoljubje, moramo premagati nacionalizem
