Darja Lukman Žunec
Kakšen je bil odnos do ljudi s težavami v duševnem zdravju ob ustanovitvi zavoda v letu 1948, priča že njegovo takratno ime: Dom za duševno defektne in mladino. Kot so zapisali v zborniku ob 70-letnici zavoda Hrastovec, je dom takrat "veljal za zadnjo postajo norosti, kamor človeka odložijo, ko vsi obupajo nad njim in ga ni mogoče spraviti v okvir normalne družbe". Od takrat se je veliko spremenilo, predvsem se je spremenil donos družbe do stanovalcev zdaj Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) v Hrastovcu. V njem ta čas biva 640 stanovalcev, ki imajo težave v duševnem zdravju in duševnem razvoju. S preoblikovanjem dela in ustanovitvijo 25 dislociranih bivalnih enot so doslej preselili v lokalno okolje okrog 270 stanovalcev. V zadnjih dvajsetih letih je SVZ postal ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek.
Priznanja zavoda so podelili Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor za sodelovanje na strokovnem področju. Prejel ga je tudi Janez Ferencek, župnik v Apačah, za podporo pri vključevanju stanovalcev v lokalno skupnost. Prav tako tudi OŠ Voličina za podporo pri zmanjševanju stigmatizacije stanovalcev v širšem socialnem okolju, OŠ Sveta Ana za podporo stanovalcem v enoti Ščavnica in Angelca Fras za prostovoljno delo. Knjižnica Lenart je dobila priznanje za izvajanje aktivnosti v dislociranih bivalnih enotah in v zavodu ter za podporo pri organizaciji razstav, občini Lenart in Hodoš za sodelovanje ter Pouwel van de Siepkamp iz Nizozemske za dolgoletno pomoč pri uvajanju metode nežnega učenja.
Pridih domačnosti in družine
Direktorica Andreja Raduha pravi: "Za stanovalce iščemo vedno nove zunajinstitucionalne oblike bivanja v skupnosti. Te so za človeka manj stigmatizirajoče, omejujoče in nudijo bolj kakovostne oblike življenja ter izvajanje psihosocialnih in rehabilitacijskih postopkov." V manjših ustanovah se bolj zrcalijo osebne preference in so primerne za stanovalce, pri katerih raven samostojnosti ne omogoča samostojnega življenja ali nimajo možnosti bivanja pri svojcih, in so bistveno bolj humana oblika bivanja, prilagojena njihovim sposobnostim.
"Večina stanovalcev lahko ob podpori in pomoči biva v eni izmed teh dislociranih oblik, za tiste s težjimi motnjami je to varovani dom, ki kljub vsemu daje pridih domačnosti in družinskega življenja. Seveda z upoštevanjem vsakega človeka kot individuma, vrednega človeškega dostojanstva. V težnji k normalizaciji življenja ustanavljamo dislocirane bivalne enote in s tem se zavod vse bolj odpira, kar ustvarja tudi strpnejšo in odprto družbo do drugačnosti," še poudarja direktorica.
Prizadevajo si ustvarjati prijetno, toplo in domače okolje, hkrati pa stanovalce spodbujati, da po svojih zmožnostih izkoristijo življenjske priložnosti.
270 stanovalcev od skupno 640 živi v dislociranih bivanjskih enotah
Čim bliže skupnostim
Predsednik sveta SVZ Hrastovec Mihael Cigler poudarja predvsem napredek, ki se je zgodil po spremembi zakonodaje na področju duševnega zdravja, saj je s tem Slovenija "ohranila status države, ki spoštuje tudi človekove pravice tistih, ki živijo ali so nastanjeni v zavodih, kot je SVZ Hrastovec". Cigler, ki je predstavnik invalidskih organizacij, ocenjuje, da dom zagotavlja kakovostno oskrbo, visoko strokovno delo zaposlenih, zagovorništvo in pravice ljudi. Nadvse pomembno je zanj, da so stanovalci čim bliže lokalnemu okolju, bliže domu, saj jih je lažje vključiti v vsakdan skupnosti. Opozoril je, kot so v zavodu to javno storili z varuhom človekovih pravic, da v tovrstne ustanove ne bi smeli nameščati ljudi, ki imajo pravnomočne sodne odločbe, temveč bi zanje morali urediti posebne oddelke. Kot slavnostni govornik na prireditvi je predsednik RS Borut Pahor opozoril tudi na spremembe družbe v odnosu do stanovalcev podobnih zavodov: "Naša edina naloga je, da z razlikami v družbi živimo, jih sprejemamo in se trudimo vsakomur omogočiti, da živi svoje življenje polno in po svojih najboljših zmožnostih."
Poziv k strpnosti
Svojih pravic se vse bolj zavedajo in se zanje potegujejo stanovalci, ki jim pri tem pomagajo tudi zagovorniki. Predstavnica stanovalcev Stanka Ačko je v posebno izjavo povzela misli in želje svojih sostanovalcev, izražene na temo Drugačnost nas bogati v okviru projekta Vključujemo in aktiviramo, ki ga v zavodu izvajajo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo: "Sem pridemo ljudje z različnimi zgodbami in se tukaj srečamo z drugimi, ki imajo prav tako težke zgodbe. Najtežje je, da se moraš hkrati spopasti s prilagajanjem na drugačno okolje in reševati svoje težave. Pogosto je različnost zelo neprijetna in zahteva ogromno prilagajanj. A kakšen bi bil svet, če bi bili vsi enaki? Človek naj govori, posluša in sliši. Zbere naj pozitivne energije, da se sooči z izzivi. Kar pa ni lahko, zato si zaslužimo strpnost družbe do nas." Izjavo je Ačkovi pomagala oblikovati pesnica Kristina Kočan.
Ob jubileju so izdali tudi knjigo z naslovom Različnost nas bogati. Uredila jo je direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha s sodelavci, zgodovinski del o gradu Hrastovec sta dodala zgodovinarja dr. Marjan Toš in dr. Maja Toš. Pod naslovom Različnost nas bogati so v Avli Jožeta Hudalesa v lenarški občinski stavbi odprli razstavo fotografij stanovalcev, ki prikazuje utrinke iz življenja stanovalcev v dislocirani bivalni enoti v Mariboru. Avtor fotografij je stanovalec SVZ Hrastovec Zdravko Kuhta, ki je razstavo poimenoval Življenje, saj meni, da so "zavod ljudje in ne zidovi ter inventar". Razstava bo na ogled do 19. novembra.
