
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v poletnih mesecih na ogled razstava z naslovom Dediščina med Pohorjem in Bočem. Razstavljena je glinena posoda za peko potice, ki se je prenašala iz roda v rod. Za glineno posodo velja, da je vsestransko uporabna. V času, ko stremimo nazaj k naravi, ponovno dobiva svoje mesto v kuhinji. Večinoma jo uporabljamo za peko številnih jedi v pečici, na primer mesa, različnih narastkov, gostih enolončnic, pa tudi kruha in potic ter drugega peciva. Kot pojasnjuje bibliotekarka Natalija Stegne, je v drugi vitrini petrolejka, ki se je v Evropi pojavila že okoli leta 1860.
Z izdelavo steklenih petrolejk so se spoprijeli tudi pohorski glažutarji. Na podeželju je imelo vse več ljudi prenosne petrolejke ali pa take, ki so jih obesili na steno. Ponekod so visele s stropa in imele na vrhu senčnik, ki je razpršil svetlobo po prostoru. Z elektrifikacijo mest, trgov in podeželja je petrolejka izgubila boj za obstanek, ostala je le del naše premične kulturne dediščine. Ohranilo se je mnogo posebnih petrolejk, ki so jim rekli "šturmance".
Razstavljena je glinena posoda za peko potice