Ptujski grad: Obrezali potomko Stare trte. Ker en del hira, bodo zasadili nov cepič

V sončnem vremenu so se na ptujskem gradu zbrali številni ljubitelji žlahtne kapljice in opravili tradicionalno rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfandlerja. Ob tem je ptujska županja Nuška Gajšek vsem vinogradnikom zaželela, da bi jim bila narava letos naklonjena, da ne bo pozeb in drugih nevšečnosti ter bodo lahko z lahkoto obdelovali vinograde in imeli odličen rezultat: "Ptuj z okolico je bogato vinorodno območje in vinogradništvo je pomembno z vidika kulturne dediščine in tudi pomemben segment gospodarstva. Ne nazadnje je pomembno tudi za našo prehransko in drugo varnost. Mislim, da to tradicijo zelo dobro negujemo."

Za ptujsko staro trto že nekaj let skrbi mestni viničar Andrej Rebernišek: "Že večkrat sem dejal, da ta trta resnično povezuje vse ljudi. Potrudili smo se, da s potomko povežemo občine, zberemo pridelek. In kasneje bomo lahko tudi pokusili vino, v katerem so zbrani pridelki iz ptujske občine ter občin Videm in Destrnik. Tako si želimo tudi v tem simboličnem delu povezati trto, pridelek in vino."

Po besedah Reberniška je bil sicer lanski letnik za trto nekoliko zahtevnejši, saj jo je prizadela spomladanska pozeba: "Vemo, da je modra kavčina – žametna črnina sorta, ki zelo hitro odganja. Tukaj v objemu ptujskega gradu je res obilica sonca. A smo ugotovili, da leva trta nekoliko hira. Odločili smo se, da ne želimo ostati brez potomke, zato bomo letos posadili še eno. Tako bodo odslej na griču rasle tri."

Letos je sicer trta po Reberniškovi oceni dobro prezimila, saj tudi izjemno nizkih temperatur ni bilo. In tudi zdajšnje vreme z nekoliko nižjimi temperaturami od lanskih je trti naklonjeno: "Skrbi je kar precej, a so to prijetne skrbi, saj je imeti tako lociran vinograd tudi nekaj posebnega." Gre za sorto, ki lahko da tudi večji pridelek, a na Ptujskem ne stremijo k visokim pridelkom, temveč predvsem h kakovostnemu vinu. "Govorimo o rdečkastem vinu s prijetno, nežno cvetico. Odlikujeta ga tudi lahkotnost, pitnost, saj je vsebnost alkohola nekoliko nižja." Tudi tokrat so ob rezu trte ljudem razdelili cepiče, za katere je običajno precej zanimanja, a kot opozarja Rebernišek, to še ni zagotovilo, da bo trta tudi uspevala. Pojasni še, da je vsekakor pomembno, da cepiču najprej pustimo le eno oko, nato pa ga v vodi pustimo vsaj dva ali tri dni. Kasneje, svetuje, naj ljudje trto posadijo na mestu, kjer spomladi ni prehladno, in jo redno zalivajo.

Cepiče z listino o izvirnosti pa so ob priložnosti podelili tudi zaslužnim za promocijo vinarstva: 8. ptujski vinski kraljici Moniki Kovačič, kletarju Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Drstelja, Destrnik, Antonu Severju ter kletarju Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Mestni Vrh, Ptuj, Antonu Potrču.

"Iz zgodovine Stare trte v Mariboru vemo, da je kljubovala marsikateri tako vremenski kot človeški nevšečnosti. Zato vem, da jim lahko kljubujejo tudi vsi njeni potomci, med katerimi je tudi naša potomka na Ptuju," je med drugim dejala 8. ptujska vinska kraljica Monika Kovačič.

Zbrane je nagovoril še Stane Kocutar, mariborski mestni viničar, skrbnik Stare trte na Lentu, kjer bodo rez opravili to soboto. "Spomnim se, ko je Maribor začel podeljevati potomke svoje najstarejše trte. In zanimivo je, da sta prvi dve romali na gradove, na ljubljanskega in na ptujskega," je dejal. Sedaj potomke uspevajo ob kar nekaj slovenskih gradovih. Poleg tega so v več tujih mestih, prav danes jo bodo posadili tudi pred agronomsko fakulteto v Skopju. "Vsi skupaj pa si želimo, da bi nas trta povezovala, utrjevala v prizadevanjih za vrednote človeštva. Ne nazadnje me ob tem navdaja tudi trpko spoznanje. Predlani, ko smo imeli nazadnje slovesno rez v Mariboru, so potomko odnesli tudi v Ukrajino. In kolikor spremljam, sedaj okoli tistega rastišča padajo bombe in se godi veliko hudega. Izpostavil bi, da smo ljudje, ki smo zavezani trti, zavezani tudi vrednotam medsebojnega sožitja in vrednotam miru, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja," je zaključil Kocutar.