Na kmetiji Foštnerič Lesjah težke poti ne obžalujejo

Magistra farmacije Vesna Forštnerič Lesjak z dodatnima specializacijama iz antropozofske farmacije in naravoslovja po Goetheju je pred dvema letoma tudi formalno prevzela družinsko biodinamično kmetijo v Hvaletincih, ki je bila zasnovana že v 16. stoletju. "Posebnost kmetije je, da se je vedno dedovala po ženski strani. Še pred dobrim stoletjem je bila lastnica Katarina Ilešič, potem babica Elizabeta, nato jo prevzela moja mama Angela Forštnerič. In tudi moja hči Iris je navdušena nad njo. Za kmetijo je bilo značilno, da je bila v preteklosti v lasti svobodnjakov, kar pomeni, da jim ni bilo treba plačevati dajatev ne Cerkvi in ne državi. Povezane so bile tri kmetije, vsaka s svojo dejavnostjo. Naša je imela stiskalnico, drugi dve pa mlin in žago. Bile so povezane in zato popolnoma samooskrbne. Nič niso dobile od države in nič jim tudi ni bilo treba dajati, saj so bile oproščene davkov. Kar bi bilo tudi danes idealno," se malo pošali Vesna Forštnerič Lesjak.

​Iz mesta na vas

Kmetija, ki sta jo njena starša obdržala kljub temu, da sta živela na Ptuju in bila oba v službah, ima zdaj kakih sedem hektarjev. Obdana je z gozdom in zajema več ekosistemov, kot so gozdni rob, potok, mlaka, pašnik, travnik, njiva z žiti, park z zdravilnimi grmovnicam in manjša njiva z zdravilnimi rastlinami z veliko biodiverziteto vrst. Ob tem imajo tudi nekaj glav goveje živine in pravkar tudi dva telička ter še kobilo Lučko pa kokoši, zajce, psa in muce.

"Uradno sem prevzela kmetijo pred dvema letoma, a sem na njej začela delati že leta 2010, ko sem še študirala farmacijo. Nekako sem čutila, da klasična pot z delom v tej industriji ali v lekarni sploh ni zame. Izkušnje sem si pridobivala tudi v tujini, kjer se lekarne, denimo v Avstriji ali Nemčiji, lahko ukvarjajo tudi z izdelavo in izdajo homeopatskih in naravnih zdravil. Pri nas je teh možnosti zelo malo. Jasno mi je postalo, da moram ubrati svojo pot, kar pa ni bilo preprosto. Priznam, da me je bilo strah. Ko gledam nazaj, sem prepričana, da je bila odločitev dobra, sploh glede na to, kaj prinašajo sodobni časi. Je bila trnova pot, a je ne obžalujem, saj je biti gospodar na svojem največja vrednota," pravi sogovornica.

Vesela je, da se je z delom na kmetiji povezala vsa družina, tri generacije: "Z mamo sva skupaj uredili prve nasade ognjiča in ameriškega slamnika, oče Danijel se ukvarja z živino, moj soprog Edvard Lesjak, ki je v osnovi kmetijski tehnik, pa poprime za vse. Tudi šestletna Iris zelo uživa na kmetiji, še posebno rada je z živalmi."

Društvo Sapientia

​Ko je začela delati na kmetiji, se je odločila za ekološko obdelavo in je leta 2015 že dobila prvi certifikat, potem pa je kmetijo počasi ob vse obsežnejšem gojenju zdravilnih rastlin in njihovi predelavi preusmerila v biodinamično. Prelomnica je bila ustanovitev Naravoslovno-izobraževalnega društva Sapientia pred osmimi leti: "Dobivamo se v dvorani v naši stari hiši, društvo pa ima več poslanstev. Eno poglavitnih je skupno izdelovanje biodinamičnih preparatov za zemljo in rastline. Gre za zahtevne postopke, v katerih je treba upoštevati tako konstelacije planetov in ozvezdij kot setveni koledar Marije Thun. Ob tem pripravljamo predavanja in delavnice iz zeliščarstva, se izobražujemo v naravoslovju po Goetheju, kjer rastline natančno obravnavamo glede na njihov razvoj v letnem toku ter v antropozofski medicini in farmaciji, spoznavamo Steinerjevo filozofijo ..."

Za raziskovanje je Vesna Forštnerič Lesjak navdušena že od malih nog, odkar pomni, jo je zanimala narava. Pri devetih letih je že izdelovala svoje prve pripravke, veliko se je naučila na potovanjih po vzhodu in pri delu v Keniji, kjer sta s prijateljico zdravnico delali na hišni kliniki. Vesela je, da se je od pionirskih časov ekološkega kmetovanja že veliko spremenilo.

Pri svojem delu uporablja kar 80 zdravilnih rastlin, večino nabira v naravi, preostalo prideluje na svojih gredah. Iz vseh skupaj je razvila tudi okoli 80 lastnih izdelkov. Veliko dela je z nabiranjem in sušenjem ter drugimi postopki, ki jih skupaj z manjšo prodajalno izvaja v Sobetincih, kjer ima sušilnico, skladišče in laboratorij. Vse več prodaja po spletu, a tudi na ekoloških tržnicah v Ljubljani, Mariboru in Domžalah, na sejmih MOS in Agra ter v manjših ekoloških trgovinah, kot je denimo ptujski Pehtin kotiček. Odziv na njena predavanja in delavnice je velik, a daleč največji v Ljubljani in Žalcu. Veliko jo vabijo tudi različna društva, a ne samo ekološka in biodinamična, temveč tudi kmečkih gospodinj, Rdeči križ in podobna. Med njenimi izdelki je mogoče najti tako rekoč celotno hišno lekarno za družine in tudi vse izdelke za nego. Če pridejo ljudje k njej osebno ali k stojnici, se najlažje posveti njihovim konkretnim težavam. Pošteno jim pove, s čim jim lahko pomaga ter do katere mere ali meje.

Za vse svoje izdelke - od čajev, sirupov, tinktur, raznih kombiniranih in specialnih preparatov, razpršil, masažnih olj ... - ima ekološke certifikate. Njeni odjemalci so tudi v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici. Ponosna je tudi na svoje raziskovalne mednarodne projekte, pri katerih sodeluje z zdravniki in je mentorica mladim raziskovalcem: "Ob vsem delu želim tudi strokovno rasti, zato sem večkrat na leto na dodatnih izobraževanjih, sem mentorica in predavateljica antropozofske farmacije in mentorica pri raziskovalnih projektih o zdravilnih rastlinah."

Obžaluje, da antropozofskih zdravil in preparatov, kot so na voljo v Avstriji, Nemčiji ali Švici, kjer so celo del osnovnega zdravstvenega zavarovanja, pri nas za zdaj še ni. Zato sodeluje s tujimi zdravniki, ki lahko poleg klasičnih zdravil predpisujejo tudi komplementarna, ki jih posebej za svoje bolnike naročijo v lekarnah. "Vse bolj sem prepričana, da je naš okosteneli sistem dediščina Jugoslavije, šolskega sistema in miselnosti zdravnikov, podkrepljene tudi z grožnjami z odvzemom licence. Tako po nepotrebnem med klasično in komplementarno medicino nastaja prepad, namesto da bi sodelovali v korist celostne obravnave bolnika." Kot še poudari, njena družina živi od ekološkega kmetovanja, pridelave ter predelave zdravilnih rastlin ter izobraževanj: "Vendar nikoli ne bomo pretirano bogati, saj naše vodilo ni dobiček."